Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Škodljivi učinki svinca vplivajo na inteligenčni kvocient otrok in njihov centralni živčni sistem, odrasli pa težave zaznavajo predvsem na ledvicah, bolečinah v trebuhu, več je tudi spontanih splavov
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja Gorazd Rečnik opozarja na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini, ki se še kar nadaljuje. Svinec predstavlja grožnjo zdravju tamkajšnjim prebivalcem, predvsem pa otrokom, ki so najbolj občutljiva skupina populacije.
“Pri otrocih se škodljivi učinki svinca kažejo predvsem na inteligenčnem kvocientu ter na centralnem živčnem sistemu. Odrasli pa učinke svinca občutijo na ledvicah, bolečinah v trebuhu, celo rast je lahko manjša. Pojavljajo se tudi težave pri razmnoževanju, več je spontanih splavov.” – Matej Ivartnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje
Najvišje izmerjene vrednosti svinca v krvi otrok so zelo zaskrbljujoče. Po besedah Ivartnika so najvišje ocene iz preteklih let pri otrocih, ki so mlajši od sedem let, dosegale do 400 mikrogramov na liter krvi, 50 mikrogramov pa je najvišja vrednost, ki so si jo za cilj zastavili na NIJZ-ju.
“Na Koroškem imamo mlade, ki so perspektivni kader naše družbe, pa se zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo težke kovine, ne razvijejo popolnoma oziroma do tistih rezultatov, ki bi jih v drugačnem okolju imeli.” – Janez Rotovnik, občinski svetnik
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak dodaja, da analiz za inteligenčni kvocient v Sloveniji nimamo, se pa glede na ameriške raziskave niža.
“Če imaš razred tridesetih otrok, pri vsakem otroku pa imaš v poprečju zmanjšanje inteligenčnega nivoja za šest inteligenčnih točk, imaš potem 6×30 izgube. Američani so tako izračunali, da se s tem siromaši inteligenca, če to dovoljujejo.”
Občinski svetnik Janez Rotovnik opozarja, da v Mežiški dolini ni civilnih iniciativ, ki bi naslavljale problem svinca in da pomanjkanje sredstev pri sanaciji ni edini problem.
“V Zgornji Mežiški dolini se spet odpirajo odlagališča svinčeve rude, material pa se razvaža in uporablja v gradbene namene. Drug problem pa je, da je pri sanaciji državne ceste prišlo do izkopa velikih količin peska iz reke Meže. Kupi tega materiala so bili na prostem, veter je to odpihoval in te prašnate delce odnašal po dolini. Ta material se je prosto razvažal po Koroški in nekateri ljudje ga imajo doma, kjer ga uporabljajo. To je zelo strupena zadeva, ki bi jo morali odpeljati na deponijo, pokriti z zemljo in sanirati.”
Predstojnica kliničnega inštituta Metoda Dodič Fikfak se v zvezi s težavami v Zgornji Mežiski dolini spominja tudi mednarodnega simpozija o svincu, ki so ga organizirali v Sloveniji.
“Tuji predavatelji so v nas strmeli, saj so v tem videli eksperiment na otrocih. Svinec nam podobno kot drugi polutanti mejo dovoljenosti niža. Več kot veš, bolj se niža.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Škodljivi učinki svinca vplivajo na inteligenčni kvocient otrok in njihov centralni živčni sistem, odrasli pa težave zaznavajo predvsem na ledvicah, bolečinah v trebuhu, več je tudi spontanih splavov
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja Gorazd Rečnik opozarja na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini, ki se še kar nadaljuje. Svinec predstavlja grožnjo zdravju tamkajšnjim prebivalcem, predvsem pa otrokom, ki so najbolj občutljiva skupina populacije.
“Pri otrocih se škodljivi učinki svinca kažejo predvsem na inteligenčnem kvocientu ter na centralnem živčnem sistemu. Odrasli pa učinke svinca občutijo na ledvicah, bolečinah v trebuhu, celo rast je lahko manjša. Pojavljajo se tudi težave pri razmnoževanju, več je spontanih splavov.” – Matej Ivartnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje
Najvišje izmerjene vrednosti svinca v krvi otrok so zelo zaskrbljujoče. Po besedah Ivartnika so najvišje ocene iz preteklih let pri otrocih, ki so mlajši od sedem let, dosegale do 400 mikrogramov na liter krvi, 50 mikrogramov pa je najvišja vrednost, ki so si jo za cilj zastavili na NIJZ-ju.
“Na Koroškem imamo mlade, ki so perspektivni kader naše družbe, pa se zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo težke kovine, ne razvijejo popolnoma oziroma do tistih rezultatov, ki bi jih v drugačnem okolju imeli.” – Janez Rotovnik, občinski svetnik
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak dodaja, da analiz za inteligenčni kvocient v Sloveniji nimamo, se pa glede na ameriške raziskave niža.
“Če imaš razred tridesetih otrok, pri vsakem otroku pa imaš v poprečju zmanjšanje inteligenčnega nivoja za šest inteligenčnih točk, imaš potem 6×30 izgube. Američani so tako izračunali, da se s tem siromaši inteligenca, če to dovoljujejo.”
Občinski svetnik Janez Rotovnik opozarja, da v Mežiški dolini ni civilnih iniciativ, ki bi naslavljale problem svinca in da pomanjkanje sredstev pri sanaciji ni edini problem.
“V Zgornji Mežiški dolini se spet odpirajo odlagališča svinčeve rude, material pa se razvaža in uporablja v gradbene namene. Drug problem pa je, da je pri sanaciji državne ceste prišlo do izkopa velikih količin peska iz reke Meže. Kupi tega materiala so bili na prostem, veter je to odpihoval in te prašnate delce odnašal po dolini. Ta material se je prosto razvažal po Koroški in nekateri ljudje ga imajo doma, kjer ga uporabljajo. To je zelo strupena zadeva, ki bi jo morali odpeljati na deponijo, pokriti z zemljo in sanirati.”
Predstojnica kliničnega inštituta Metoda Dodič Fikfak se v zvezi s težavami v Zgornji Mežiski dolini spominja tudi mednarodnega simpozija o svincu, ki so ga organizirali v Sloveniji.
“Tuji predavatelji so v nas strmeli, saj so v tem videli eksperiment na otrocih. Svinec nam podobno kot drugi polutanti mejo dovoljenosti niža. Več kot veš, bolj se niža.”
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov