Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Celje, Bela krajina, Mežica in Anhovo še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, evidence pa Slovenija nima
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Število področij, ki imajo lahko zdravstvene posledice, je veliko, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
“Gre za obsežnejša področja, kot so Mežiška dolina, Celjska kotlina, Bela krajina, celotna Vrhnika z okolico, področje Salonita v Anhovem, kjer so deloma vključena tudi Brda, pa vse do Tolmina in Gorice. Potem so področja naravnih ogroženosti. Na idrijskem področju se izloča ogromno živega srebra. V Postojni, predvsem Postojnski jami, kraških jamah in nekaterih rudnikih je zelo veliko ioniziranega sevanja. Ob tem so še mikro področja v okolici tovarn, kjer so zakopani sodi. To je recimo tovarna na Primorskem, ki uporablja nevarna organska topila. Obiskala sem tudi tovarno, ki uporablja organska topila, na Gorenjskem. Nikakor ne smemo pozabiti področja, kjer je šlo in v določeni meri še gre za splošno uporabo pesticidov in herbicidov. Po Sloveniji imamo na primer rdeče točke atrazina.”
V osnutku nacionalnega programa varstva okolja so prvič kot posebna kategorija omenjena v preteklosti prekomerno onesnažena območja. Vendar smo zdaj šele v skrajno zaskrbljujoči fazi evidentiranja, dodaja Dušan Plut. To pomeni, da v tem trenutku Slovenija nima evidence, preglede nad tem, kakšna je stopnja onesnaženosti na najbolj degradiranih območjih. Predvideva se priprava metodologije za določitev vrstnega reda sanacije območij in med temi območji ni nikjer na primer Zasavja, Bele krajine z območjem onesnaženosti s PCB, ni Anhovega, Idrije, Jesenic, Šaleške doline.
“Tukaj smo v gromozanski zamudi in zelo me skrbi, ker ta onesnaženost okolja ne povzroča samo probleme v bivalnem okolju, ampak dejansko pomeni vse večje zdravstveno tveganje. Mislim, da si tega ne bi smeli privoščiti. V nacionalnem programu varstva okolja bi ta območja morala biti postavljena kot prioriteta.”
Namestnica Varuha človekovih pravic Kornelija Marzel se strinja, da ne gre samo za pravico do zdravega življenjskega okolja. Gre tudi za pravico otrok, ki so jasno zapisane in definirane, pa tudi za pravico vsakega posameznika, da dostojno živi v življenjskem okolju, ki mu bo tudi zagotavljalo moralno pravico do ene največjih pravic, to je pravica do zdravja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Celje, Bela krajina, Mežica in Anhovo še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, evidence pa Slovenija nima
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Število področij, ki imajo lahko zdravstvene posledice, je veliko, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
“Gre za obsežnejša področja, kot so Mežiška dolina, Celjska kotlina, Bela krajina, celotna Vrhnika z okolico, področje Salonita v Anhovem, kjer so deloma vključena tudi Brda, pa vse do Tolmina in Gorice. Potem so področja naravnih ogroženosti. Na idrijskem področju se izloča ogromno živega srebra. V Postojni, predvsem Postojnski jami, kraških jamah in nekaterih rudnikih je zelo veliko ioniziranega sevanja. Ob tem so še mikro področja v okolici tovarn, kjer so zakopani sodi. To je recimo tovarna na Primorskem, ki uporablja nevarna organska topila. Obiskala sem tudi tovarno, ki uporablja organska topila, na Gorenjskem. Nikakor ne smemo pozabiti področja, kjer je šlo in v določeni meri še gre za splošno uporabo pesticidov in herbicidov. Po Sloveniji imamo na primer rdeče točke atrazina.”
V osnutku nacionalnega programa varstva okolja so prvič kot posebna kategorija omenjena v preteklosti prekomerno onesnažena območja. Vendar smo zdaj šele v skrajno zaskrbljujoči fazi evidentiranja, dodaja Dušan Plut. To pomeni, da v tem trenutku Slovenija nima evidence, preglede nad tem, kakšna je stopnja onesnaženosti na najbolj degradiranih območjih. Predvideva se priprava metodologije za določitev vrstnega reda sanacije območij in med temi območji ni nikjer na primer Zasavja, Bele krajine z območjem onesnaženosti s PCB, ni Anhovega, Idrije, Jesenic, Šaleške doline.
“Tukaj smo v gromozanski zamudi in zelo me skrbi, ker ta onesnaženost okolja ne povzroča samo probleme v bivalnem okolju, ampak dejansko pomeni vse večje zdravstveno tveganje. Mislim, da si tega ne bi smeli privoščiti. V nacionalnem programu varstva okolja bi ta območja morala biti postavljena kot prioriteta.”
Namestnica Varuha človekovih pravic Kornelija Marzel se strinja, da ne gre samo za pravico do zdravega življenjskega okolja. Gre tudi za pravico otrok, ki so jasno zapisane in definirane, pa tudi za pravico vsakega posameznika, da dostojno živi v življenjskem okolju, ki mu bo tudi zagotavljalo moralno pravico do ene največjih pravic, to je pravica do zdravja.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov