Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje
Opozorilo nevladnim organizacijam?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje pri postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, poslal v podpis aneks, s katerim naj bi zaradi epidemije prostovoljno odstopile od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti covidu-19 je razvojnim nevladnim organizacijam poslalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
“Aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, je treba ohranjati. Dopolnjujemo sistemsko obstoječe aktivnosti,” pravi Polona Kovač iz društva Ključ. Da je nadaljnje delovanje projektov nujno, opozarjajo tudi v Delavski svetovalnici.
“Opažamo veriženje delavskih pravic, ker se skušajo delodajalci zelo hitro podlo rešiti delavcev. To je še laže pri skupinah delavcev, ki so manj informirati. Če kdaj, je v takih situacijah treba pospešiti in intenzivirati zagovorništvo pravic delavcev.” Goran Lukić, Delavska svetovalnica.
Urad vlade za komuniciranje je v začetku meseca 15 nevladnim organizacijam, ki so uspešno kandidirale na razpisu urada za leto 2020, poslal v podpis predlog aneksa, v katerem so jim zaradi boja proti koronavirusu predlagali odstop od pogodbe.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice meni, da se oznaka ‘koronavirus’ daje tudi na stvari, ki so politično motivirane. “Če damo stran politiko in ideologijo, nam ostane problem, to pa je pomanjkljivo informiran delavec, še posebej v sektorjih, kjer se dogaja veliko kršitev.”
Aneksa niso podpisali v nobeni od organizacij, tudi v društvu Ključ ne. Toda sredstev, ki bi jih morali dobiti od urada za komuniciranje, niso prejeli. Ob tem poudarjajo, da epidemija trgovine z ljudmi ni ustavila.
“Država je zavezana, da spodbuja preventivne dejavnosti. Tudi OVSE je pozvala države, naj krepijo ukrepe v boju proti trgovini z ljudmi v času krize. V takih situacijah so skupine ljudi, ki so bolj marginalizirane in ranljive, še dodatno ogrožene, možnost izkoriščanja je še večja. Zato je aktivnosti, ki jih izvajamo nevladne organizacije, treba ohranjati. Izvajamo tudi preventivne programe ravno z namenom, da bi bilo žrtev čim manj, da bi bile dobro prepoznane, da se slovenski otroci in mladostniki ne bi znašli v pasti trgovcev z ljudmi. Ne smemo si delati utvar. Mi imamo v resnici slovenske najstnice, ki jih izkoriščajo v prostituciji. Imamo slovenske otroke, ki so romske pripadnosti, kar pa niti ni pomembno, ki so prisilno poročeni, ki so prisiljeni v delo in beračenje. Še več otrok, mladih bo zlorabljenih, ker ne bodo dobili pomembnih informacij o tem, kje lahko zaprosijo za pomoč.” Polona Kovač, društvo Ključ.
V UKOM-u po drugi strani menijo, da se izobraževalni projekti v času epidemije ne morejo izvajati, da pa bi bilo smiselno vso energijo usmeriti v ozaveščanje glede nevarnosti koronavirusa. Izpostavljajo, da so bila samo sredstva, namenjena podnaslavljanju, porabljena do konca marca. Pričakovali so, da bodo nevladne organizacije to razumele, vendar aneksa ni podpisala nobena. Nadaljnje rešitve bodo iskali v okviru pravnih možnosti.
Izvršni direktorici Slovenske filantropije se argumenti za podpis aneksa ne zdijo opravičeni. “Se mi zdi, da je to na nek način bolj simbolni napad na demokratično odločanje o prerazporeditvi sredstev. Z zamenjavo vlade se ne začne vse spet z nule. Mi vendar imamo ustavo, pravila, smo demokratična družba in če se nekaj sklene, je to posel, ki ga je treba izpeljati.”
V Centru nevladnih organizacij CNVOS so prepričani, da gre predvsem za pritisk na nevladne organizacije. Nevladnim organizacijam je dopis poslalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Tem, ki izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, je poslalo dopis, v katerem jih je obvestilo, da morajo preoblikovati aktivnosti v okviru tekočih projektov, s katerimi se 20 odstotkov aktivnosti nameni boju proti koronavirusu.
“Šlo je za sicer vljudno formuliran ultimat, ki pa je organizacije postavil pred izvršeno dejstvo,” je povedal Goran Forbicci, CNVOS.
Direktor CNVOS Goran Forbicci izpostavlja, da 20 odstotkov, ki so jih nevladne organizacije morale preusmeriti, skupaj znese samo 60 tisoč evrov. “To ni znesek, s katerim bi se Slovenija kakorkoli lahko hvalila. S tem ni mogoče doseči nekih pomembnejših učinkov v spopadu z epidemijo. Pričakovali bi, da bi država za to namenila dodatna znatna sredstva, ne pa da jih je vzela nevladnim organizacijam, za katere 20 odstotkov pomeni poseg v finančno konstrukcijo in ogroža doseganje ciljev. Ti projekti tudi niso medicinske narave in nevladne organizacije niso strokovnjak za spopad z epidemijo.”
Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj opozarja, da veliko vlad izkorišča situacijo za to, da krati svoboščine in pravice. “Če danes vse namenimo za Covid, pozabimo pa na ostale humanitarne krize, kot so kolera, malarija, aids, in na razvojne izzive, kaj bomo dejansko s tem naredili na dolgi rok? Se bomo čez nekaj let spet spraševali, od kod prihaja več migrantov, ker si želijo boljšo prihodnost? Vsak dan od lakote umre 25.000 ljudi, kar znese malo več kot 9 milijonov vsako leto. Naš projekt v Ugandi je namenjen zagotavljanju prehranske varnosti. Uporabniki so večinoma begunci in najbolj revno ugandsko lokalno prebivalstvo. V Ugandi je največji problem lahkota.”
Goran Forbicci meni, da gre za tipanje terena, ali bodo javnost in nevladne organizacije te vladne poteze, ki jih vidijo kot neke vrste opozorilo, sprejele brez odziva.
K boju proti epidemiji, še posebej blažitvi učinkov na gospodarstvo, želi prispevati tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo nevladne organizacije morale dosegati izjemno visok prag. Pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje, bo po njihovem mnenju skoraj nemogoče doseči. Predsednik društva Eko krog Uroš Macerl pravi, da z omejevanjem nevladnih organizacij nadzor nad zakonitostjo in okoljevarstveno sprejemljivimi postopki pade. “To je tako, kot če bi s totalnim herbicidom poškropil travnik. Potem nimaš več nič. Vzeli so totalni herbicid in poškropili nevladne organizacije, tako so se tega lotili.”
Z ministrstva za okolje in prostor so nam poslali odgovor, v katerem opozarjajo, da majhne nevladne organizacije pogosto zlorabljajo svoj položaj in blokirajo nekatere investicijske projekte. Obžalujejo “napačno razumevanje CNVOS, hkrati pa odločno zavračajo njihovo navedbo, da vlada želi potihem omogočiti investicije v okolju škodljive projekte.” Navajajo ministra Andreja Vizjaka z obiska HE Brežice: “Seveda pa ne smemo dovoliti, da lahko brez utemeljenih razlogov posameznik blokira tak projekt, kot smo priča v primeru HE Mokrice, ko se brez resnih vsebinskih razlogov že pet let vrtimo v krogu pridobitve okoljevarstvenega soglasja za ta projekt.”
Na CNVOS poudarjajo, da graditve hidroelektrarn na Savi niso ustavile nevladne organizacije, ampak sodišče. “Nevladne organizacije so na sodišču uspele dokazati, da postopek ni tekel tako, kot bi moral. Ne vem, kako bi lahko kdorkoli komurkoli, še zlasti pa nevladni organizaciji očital, da je ustavila postopek, ki je evidentno nezakonit,” pravi Goran Forbicci.
V nevladnih organizacijah so prepričani, da je ministrstvo nevladnim organizacijam postavilo nedopustne pogoje. “Nezakonito je postaviti pogoje za delovanje za nazaj in določiti, da je javno treba prikazati članstvo. Nobenega članstva ne bomo prikazovali. Zame je to nezakonito. Naj politične stranke javno prikažejo svoje članstvo. Od zavodov recimo zahtevajo, da imajo najmanj tri zaposlene za poln delovani čas z najmanj sedmo stopnjo izobrazbe določene smeri. Potem pa se vprašajmo, ali ima minister pravo smer izobrazbe, ali jo imajo vsi na Arsu in Mopu. To ni samo pritisk, namen je popolno onemogočanje delovanja nevladnih organizacij,” meni Uroš Macerl, Eko krog.
“Te aktivnosti prepoznavamo kot signal, usmerjen proti neodvisnim nevladnim organizacijam. To precej spominja na to, kar se dogaja na Madžarskem,” vidi dogajanje Tereza Novak.
Zgodovinar s Srednjeevropske univerze v Budimpešti Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da nismo priča takemu napadu na civilno družbo, kot so ga doživeli na Madžarskem, kjer je bila zgodovinsko civilna družba vedno veliko šibkejša kot v Sloveniji.
“Gre za širšo splošno politiko, ki jo najdemo pri desničarskih strankah, tudi takih, ki niso nujno na radikalni poziciji, kot je Orbanova. To je dinamika, ki bolj spada v običajen trk političnih interesov, kjer logično desno-sredinske stranke zagovarjajo pozicije, ki so bolj v liniji kapitalskih interesov. Logika, ki smo jo videli na Madžarskem, je veliko bolj agresivna in gre veliko dlje. Gre za kriminalizacijo nevladnih organizacij.”
Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da se v trenutku velike koncentracije moči izvršne oblasti tudi drugod po Evropi vlogi civilne družbe ne bi smele odreči. Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje
Opozorilo nevladnim organizacijam?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje pri postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, poslal v podpis aneks, s katerim naj bi zaradi epidemije prostovoljno odstopile od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti covidu-19 je razvojnim nevladnim organizacijam poslalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
“Aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, je treba ohranjati. Dopolnjujemo sistemsko obstoječe aktivnosti,” pravi Polona Kovač iz društva Ključ. Da je nadaljnje delovanje projektov nujno, opozarjajo tudi v Delavski svetovalnici.
“Opažamo veriženje delavskih pravic, ker se skušajo delodajalci zelo hitro podlo rešiti delavcev. To je še laže pri skupinah delavcev, ki so manj informirati. Če kdaj, je v takih situacijah treba pospešiti in intenzivirati zagovorništvo pravic delavcev.” Goran Lukić, Delavska svetovalnica.
Urad vlade za komuniciranje je v začetku meseca 15 nevladnim organizacijam, ki so uspešno kandidirale na razpisu urada za leto 2020, poslal v podpis predlog aneksa, v katerem so jim zaradi boja proti koronavirusu predlagali odstop od pogodbe.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice meni, da se oznaka ‘koronavirus’ daje tudi na stvari, ki so politično motivirane. “Če damo stran politiko in ideologijo, nam ostane problem, to pa je pomanjkljivo informiran delavec, še posebej v sektorjih, kjer se dogaja veliko kršitev.”
Aneksa niso podpisali v nobeni od organizacij, tudi v društvu Ključ ne. Toda sredstev, ki bi jih morali dobiti od urada za komuniciranje, niso prejeli. Ob tem poudarjajo, da epidemija trgovine z ljudmi ni ustavila.
“Država je zavezana, da spodbuja preventivne dejavnosti. Tudi OVSE je pozvala države, naj krepijo ukrepe v boju proti trgovini z ljudmi v času krize. V takih situacijah so skupine ljudi, ki so bolj marginalizirane in ranljive, še dodatno ogrožene, možnost izkoriščanja je še večja. Zato je aktivnosti, ki jih izvajamo nevladne organizacije, treba ohranjati. Izvajamo tudi preventivne programe ravno z namenom, da bi bilo žrtev čim manj, da bi bile dobro prepoznane, da se slovenski otroci in mladostniki ne bi znašli v pasti trgovcev z ljudmi. Ne smemo si delati utvar. Mi imamo v resnici slovenske najstnice, ki jih izkoriščajo v prostituciji. Imamo slovenske otroke, ki so romske pripadnosti, kar pa niti ni pomembno, ki so prisilno poročeni, ki so prisiljeni v delo in beračenje. Še več otrok, mladih bo zlorabljenih, ker ne bodo dobili pomembnih informacij o tem, kje lahko zaprosijo za pomoč.” Polona Kovač, društvo Ključ.
V UKOM-u po drugi strani menijo, da se izobraževalni projekti v času epidemije ne morejo izvajati, da pa bi bilo smiselno vso energijo usmeriti v ozaveščanje glede nevarnosti koronavirusa. Izpostavljajo, da so bila samo sredstva, namenjena podnaslavljanju, porabljena do konca marca. Pričakovali so, da bodo nevladne organizacije to razumele, vendar aneksa ni podpisala nobena. Nadaljnje rešitve bodo iskali v okviru pravnih možnosti.
Izvršni direktorici Slovenske filantropije se argumenti za podpis aneksa ne zdijo opravičeni. “Se mi zdi, da je to na nek način bolj simbolni napad na demokratično odločanje o prerazporeditvi sredstev. Z zamenjavo vlade se ne začne vse spet z nule. Mi vendar imamo ustavo, pravila, smo demokratična družba in če se nekaj sklene, je to posel, ki ga je treba izpeljati.”
V Centru nevladnih organizacij CNVOS so prepričani, da gre predvsem za pritisk na nevladne organizacije. Nevladnim organizacijam je dopis poslalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Tem, ki izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, je poslalo dopis, v katerem jih je obvestilo, da morajo preoblikovati aktivnosti v okviru tekočih projektov, s katerimi se 20 odstotkov aktivnosti nameni boju proti koronavirusu.
“Šlo je za sicer vljudno formuliran ultimat, ki pa je organizacije postavil pred izvršeno dejstvo,” je povedal Goran Forbicci, CNVOS.
Direktor CNVOS Goran Forbicci izpostavlja, da 20 odstotkov, ki so jih nevladne organizacije morale preusmeriti, skupaj znese samo 60 tisoč evrov. “To ni znesek, s katerim bi se Slovenija kakorkoli lahko hvalila. S tem ni mogoče doseči nekih pomembnejših učinkov v spopadu z epidemijo. Pričakovali bi, da bi država za to namenila dodatna znatna sredstva, ne pa da jih je vzela nevladnim organizacijam, za katere 20 odstotkov pomeni poseg v finančno konstrukcijo in ogroža doseganje ciljev. Ti projekti tudi niso medicinske narave in nevladne organizacije niso strokovnjak za spopad z epidemijo.”
Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj opozarja, da veliko vlad izkorišča situacijo za to, da krati svoboščine in pravice. “Če danes vse namenimo za Covid, pozabimo pa na ostale humanitarne krize, kot so kolera, malarija, aids, in na razvojne izzive, kaj bomo dejansko s tem naredili na dolgi rok? Se bomo čez nekaj let spet spraševali, od kod prihaja več migrantov, ker si želijo boljšo prihodnost? Vsak dan od lakote umre 25.000 ljudi, kar znese malo več kot 9 milijonov vsako leto. Naš projekt v Ugandi je namenjen zagotavljanju prehranske varnosti. Uporabniki so večinoma begunci in najbolj revno ugandsko lokalno prebivalstvo. V Ugandi je največji problem lahkota.”
Goran Forbicci meni, da gre za tipanje terena, ali bodo javnost in nevladne organizacije te vladne poteze, ki jih vidijo kot neke vrste opozorilo, sprejele brez odziva.
K boju proti epidemiji, še posebej blažitvi učinkov na gospodarstvo, želi prispevati tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo nevladne organizacije morale dosegati izjemno visok prag. Pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje, bo po njihovem mnenju skoraj nemogoče doseči. Predsednik društva Eko krog Uroš Macerl pravi, da z omejevanjem nevladnih organizacij nadzor nad zakonitostjo in okoljevarstveno sprejemljivimi postopki pade. “To je tako, kot če bi s totalnim herbicidom poškropil travnik. Potem nimaš več nič. Vzeli so totalni herbicid in poškropili nevladne organizacije, tako so se tega lotili.”
Z ministrstva za okolje in prostor so nam poslali odgovor, v katerem opozarjajo, da majhne nevladne organizacije pogosto zlorabljajo svoj položaj in blokirajo nekatere investicijske projekte. Obžalujejo “napačno razumevanje CNVOS, hkrati pa odločno zavračajo njihovo navedbo, da vlada želi potihem omogočiti investicije v okolju škodljive projekte.” Navajajo ministra Andreja Vizjaka z obiska HE Brežice: “Seveda pa ne smemo dovoliti, da lahko brez utemeljenih razlogov posameznik blokira tak projekt, kot smo priča v primeru HE Mokrice, ko se brez resnih vsebinskih razlogov že pet let vrtimo v krogu pridobitve okoljevarstvenega soglasja za ta projekt.”
Na CNVOS poudarjajo, da graditve hidroelektrarn na Savi niso ustavile nevladne organizacije, ampak sodišče. “Nevladne organizacije so na sodišču uspele dokazati, da postopek ni tekel tako, kot bi moral. Ne vem, kako bi lahko kdorkoli komurkoli, še zlasti pa nevladni organizaciji očital, da je ustavila postopek, ki je evidentno nezakonit,” pravi Goran Forbicci.
V nevladnih organizacijah so prepričani, da je ministrstvo nevladnim organizacijam postavilo nedopustne pogoje. “Nezakonito je postaviti pogoje za delovanje za nazaj in določiti, da je javno treba prikazati članstvo. Nobenega članstva ne bomo prikazovali. Zame je to nezakonito. Naj politične stranke javno prikažejo svoje članstvo. Od zavodov recimo zahtevajo, da imajo najmanj tri zaposlene za poln delovani čas z najmanj sedmo stopnjo izobrazbe določene smeri. Potem pa se vprašajmo, ali ima minister pravo smer izobrazbe, ali jo imajo vsi na Arsu in Mopu. To ni samo pritisk, namen je popolno onemogočanje delovanja nevladnih organizacij,” meni Uroš Macerl, Eko krog.
“Te aktivnosti prepoznavamo kot signal, usmerjen proti neodvisnim nevladnim organizacijam. To precej spominja na to, kar se dogaja na Madžarskem,” vidi dogajanje Tereza Novak.
Zgodovinar s Srednjeevropske univerze v Budimpešti Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da nismo priča takemu napadu na civilno družbo, kot so ga doživeli na Madžarskem, kjer je bila zgodovinsko civilna družba vedno veliko šibkejša kot v Sloveniji.
“Gre za širšo splošno politiko, ki jo najdemo pri desničarskih strankah, tudi takih, ki niso nujno na radikalni poziciji, kot je Orbanova. To je dinamika, ki bolj spada v običajen trk političnih interesov, kjer logično desno-sredinske stranke zagovarjajo pozicije, ki so bolj v liniji kapitalskih interesov. Logika, ki smo jo videli na Madžarskem, je veliko bolj agresivna in gre veliko dlje. Gre za kriminalizacijo nevladnih organizacij.”
Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da se v trenutku velike koncentracije moči izvršne oblasti tudi drugod po Evropi vlogi civilne družbe ne bi smele odreči. Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe.
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov