Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Občina Postojna se že vrsto let bori za opustitev vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Postojnčani se zavedajo neprecenljivosti vode, saj so jo morali pred leti prekuhavati. Glede na to, da država že skoraj 20 let obljublja sprejetje uredbe, s katero bi Malne zaščitila, pa se to nikakor ne zgodi, je občina pripravila svoj predlog zakona za zaščito tega vodnega vira. Ko ga je poslala v obravnavo v Ljubljano, je obtičal v enem od predalov na okoljskem ministrstvu. Država je medtem – namesto, da bi dopolnila padli prostorski akt in dokazala, da vojska vodi ne škoduje, začela pripravljati novega. Bojazni, da na vadišču nastala NATO-va baza, pa se uresničujejo. Tik pred korona krizo je, na primer, tam vadilo 500 ameriških in 200 slovenskih vojakov. Kaj je ostalo za njimi na poroznih kraških tleh, je težko predstavljivo. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak:
“Kar vemo je, da gre na vojaških vadiščih za ogromne koncentracije težkih kovin, ki nastanejo zaradi razstreliva. To so snovi, ki jih, če se sprehajate po frontah prve svetovne vojne, najdete še zdaj. To kar je na vadišču Poček zdaj, ne bo očiščeno, če se ne bo temeljito čistilo področja.” - predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak
Poleg tega tam ostajajo tudi zaradi iztoka goriv in maziv ter vzdrževanja orožja. Metoda Dodič Fikfak opozori, da je na svetu je približno 800 zapuščenih Natovih baz, ki so preveč onesnažene, da bi jih lahko uporabljali še naprej.
“Poček je tako pomemben, ker smo verjetno vsaj v evropskem delu edini z vojaško baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti.” dr. Metoda Dodič Fikfak
Trditve z rezultati analiz zemljine, ki so jih na Počku opravili sodelavci velenjskega inštituta ERICO, podkrepi upokojena sodelavka Inštituta za raziskovanje Krasa Postojna dr. Janja Kogovšek, ki je med drugim pripravljala tudi strokovne podlage za občinski predlog zakona za zaščito vodnega zajetja Malni. Že prve raziskave izpred 15 let so pokazale presežene vrednosti organskih onesnažil, ponekod tudi mineralnih olj. »Predvsem na območjih strelišča, poligona za metanje ročnih bomb in na točki, kjer se uničujejo streliva in razstreliva so povečane koncentracije svinca, kadmija, kroma, niklja, cinka in arzena. Te koncentracije so bile zelo velike. Pozneje je še ena raziskava na desetih mestih pokazala, da so bile na petih mestih presežene opozorilne, na petih pa celo kritične emisijske vrednosti. Te vrednosti so bile do 30 krat večje od mejnih vrednosti za prst. Posamezne vrednosti so dosegle celo 140 kratnik. Kako te snovi potujejo po skozi kraško okolje po teh razpokah, vemo še zelo malo.«
Dr Dodič Fikfak izpostavlja tudi razsvetljevanje neba ob nočnih vajah in hrup – s fizikalnega in psihološkega vidika. Oba prinašata sporočilo vojne, eksplozij, boja in smrti. "Največji problem na vojaških vadiščih kjerkoli po svetu je, da pogosto gre za eksperimente z razstrelivi, o katerih nihče nič ne ve. Posledice izpostavljenosti snovi, ki se rabi eno, dve leti, lahko imaš šele čez 10, 20 ali 30 let."
"Poček je vsaj v evropskem delu verjetno edina vojaška baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Kljub temu, da ga imamo že toliko let, še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti."
Svinec, ki ga vedno spremlja tudi kadmij, se nalaga v telesu in povzroča nižjo inteligenco pri otrocih, kar je izjemno težko odkriti, večje koncentracije povzročajo tudi večjo agresivnost in ADHD. Gre za vodo, ki jo pije 22.000 ljudi.
Zakaj pomisleki in kako se pretakajo vode po kraškem podzemljem pa nam je zaupal hidro geograf dr. Gregor Kovačič, predstojnik oddelka za geografijo z Univerze na Primorskem
Občina Postojna je v strahu za pitno vodo, na pobudo takratne podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino, pred 6-imi leti na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za vadišče.
“Občina postojna je kot mali David, ki se upira mogočnemu Goljatu, da je Poček edino vadišče, ki leži na vodnem viru.” - Margareta Serbetnjak Borsellino
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Občina Postojna se že vrsto let bori za opustitev vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Postojnčani se zavedajo neprecenljivosti vode, saj so jo morali pred leti prekuhavati. Glede na to, da država že skoraj 20 let obljublja sprejetje uredbe, s katero bi Malne zaščitila, pa se to nikakor ne zgodi, je občina pripravila svoj predlog zakona za zaščito tega vodnega vira. Ko ga je poslala v obravnavo v Ljubljano, je obtičal v enem od predalov na okoljskem ministrstvu. Država je medtem – namesto, da bi dopolnila padli prostorski akt in dokazala, da vojska vodi ne škoduje, začela pripravljati novega. Bojazni, da na vadišču nastala NATO-va baza, pa se uresničujejo. Tik pred korona krizo je, na primer, tam vadilo 500 ameriških in 200 slovenskih vojakov. Kaj je ostalo za njimi na poroznih kraških tleh, je težko predstavljivo. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak:
“Kar vemo je, da gre na vojaških vadiščih za ogromne koncentracije težkih kovin, ki nastanejo zaradi razstreliva. To so snovi, ki jih, če se sprehajate po frontah prve svetovne vojne, najdete še zdaj. To kar je na vadišču Poček zdaj, ne bo očiščeno, če se ne bo temeljito čistilo področja.” - predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak
Poleg tega tam ostajajo tudi zaradi iztoka goriv in maziv ter vzdrževanja orožja. Metoda Dodič Fikfak opozori, da je na svetu je približno 800 zapuščenih Natovih baz, ki so preveč onesnažene, da bi jih lahko uporabljali še naprej.
“Poček je tako pomemben, ker smo verjetno vsaj v evropskem delu edini z vojaško baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti.” dr. Metoda Dodič Fikfak
Trditve z rezultati analiz zemljine, ki so jih na Počku opravili sodelavci velenjskega inštituta ERICO, podkrepi upokojena sodelavka Inštituta za raziskovanje Krasa Postojna dr. Janja Kogovšek, ki je med drugim pripravljala tudi strokovne podlage za občinski predlog zakona za zaščito vodnega zajetja Malni. Že prve raziskave izpred 15 let so pokazale presežene vrednosti organskih onesnažil, ponekod tudi mineralnih olj. »Predvsem na območjih strelišča, poligona za metanje ročnih bomb in na točki, kjer se uničujejo streliva in razstreliva so povečane koncentracije svinca, kadmija, kroma, niklja, cinka in arzena. Te koncentracije so bile zelo velike. Pozneje je še ena raziskava na desetih mestih pokazala, da so bile na petih mestih presežene opozorilne, na petih pa celo kritične emisijske vrednosti. Te vrednosti so bile do 30 krat večje od mejnih vrednosti za prst. Posamezne vrednosti so dosegle celo 140 kratnik. Kako te snovi potujejo po skozi kraško okolje po teh razpokah, vemo še zelo malo.«
Dr Dodič Fikfak izpostavlja tudi razsvetljevanje neba ob nočnih vajah in hrup – s fizikalnega in psihološkega vidika. Oba prinašata sporočilo vojne, eksplozij, boja in smrti. "Največji problem na vojaških vadiščih kjerkoli po svetu je, da pogosto gre za eksperimente z razstrelivi, o katerih nihče nič ne ve. Posledice izpostavljenosti snovi, ki se rabi eno, dve leti, lahko imaš šele čez 10, 20 ali 30 let."
"Poček je vsaj v evropskem delu verjetno edina vojaška baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Kljub temu, da ga imamo že toliko let, še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti."
Svinec, ki ga vedno spremlja tudi kadmij, se nalaga v telesu in povzroča nižjo inteligenco pri otrocih, kar je izjemno težko odkriti, večje koncentracije povzročajo tudi večjo agresivnost in ADHD. Gre za vodo, ki jo pije 22.000 ljudi.
Zakaj pomisleki in kako se pretakajo vode po kraškem podzemljem pa nam je zaupal hidro geograf dr. Gregor Kovačič, predstojnik oddelka za geografijo z Univerze na Primorskem
Občina Postojna je v strahu za pitno vodo, na pobudo takratne podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino, pred 6-imi leti na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za vadišče.
“Občina postojna je kot mali David, ki se upira mogočnemu Goljatu, da je Poček edino vadišče, ki leži na vodnem viru.” - Margareta Serbetnjak Borsellino
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Nekateri člani Društva invalidov Zagorje ob Savi so močno razočarani nad vodstvom društva, predvsem nad predsednikom. Očitajo mu samovoljo, aroganco, da dela razliko med člani... Predsednik društva vse to zanika in zatrjuje, da imajo posamezni člani žaljiv odnos do vodstva, da enostavno rovarijo in ga skušajo odstraniti. Pravi, da gre za osebne zamere.
Ponavljajoči se klici iz neznane številke, ki se končajo po nekaj sekundah, lahko hitro postanejo nadležni. Podobno je z oglaševalci, ki ne odnehajo s klici, čeprav jim to izrecno naročite. Kako torej ravnati v takih primerih in kakšne so obveznosti operaterjev? V sredinem Žulju tudi o enostavnosti spreminjanja klicne identitete, ki za uporabnike mobilne telefonije lahko pomeni resno nevarnost.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Inšpekcijske službe so kadrovsko podhranjene, povprečna starost inšpektorjev je pogosto 50 let, pri delu so izpostavljeni tudi grožnjam.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Očala, ki navadno stanejo 150 evrov, zdaj ponujajo po ugodnih 35 evrov. Torbica, ki v trgovini stane 300 evrov, jo na spletni strani dobite že za 60 evrov, pametne telefone višjega cenovnega razreda pa delijo, kot bi bil zadnji dan na zemlji. So vam te ponudbe znane? In ali ste se kdaj s katero izmed njih opekli in nasedli neverjetni ceni? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli raziskujemo, kako se zavarovati in predvsem kako prepoznati spletne goljufe.
Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah lahko ob menjavah upravnika naletijo na nepričakovano količino težav, ki lahko vodijo tudi v sodne spore. Tak primer je Kajuhova 44 v Ljubljani, kjer se stanovalci že leto dni ukvarjajo z dvema upravnikoma v sporu, kar je pripeljalo tudi do dvojnih položnic za iste storitve. Zakonsko so vloge deležnikov slabo urejene, stanovanjska inšpekcija je kadrovsko zelo podhranjena, saj 5 inšpektorjev nadzira kar 60.000 večstanovanjskih stavb v Sloveniji.
Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?
Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov.
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence. Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor vre – nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora društva zatrjujejo, da si je predsednica, ne samo neupravičeno izplačevala honorarje, dnevnice in potne stroške, ampak je društvo enostavno ugrabila, saj ne upošteva sklepov izvršnega odbora. Neupravičeno naj bi si izplačala več kot 9000 evrov. Ta seveda vse zanika.
Dolgo je veljalo, da lahko v vozilo v garanciji posega le od izdelovalca vozil pooblaščeni, po pravilu dražji serviser. A le malo porabnikov ve, da že pet let – vse odkar velja uredba o skupnih izjemah – ni več tako. Razlike med cenami obveznega intervalnega servisa pri najdražjih pooblaščenih in najcenejših nepooblaščenih servisih so lahko tudi trikratne, a pri kakovostno opravljeni storitvi vse od tedaj, odkar velja uredba o skupnih izjemah, garancija ne bi smela biti vprašljiva. Pa je res tako? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli bomo preverili, kje lahko servisiramo vozilo, dokler garancija še velja, kakšne so razlike med cenami pooblaščenih in nepooblaščenih serviserjev in kakšne med tovarniško in podaljšano garancijo oz. jamstvom, ki ga ponujajo prodajalci vozil.
Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Položnice za plačilo komunalnih storitev so v Sloveniji res nekaj posebnega. Vsaka občina po svoje določa ceno oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter komunalnih storitev. Razumljivo bi bilo, če bi se cene v različnih občinah zaradi določenih stroškov razlikovale za nekaj centov, ne pa za več kot štirikratno razliko. Zanimive so tudi postavke na računih. Omrežnino plačujemo tako za odvajanje odpadnih voda kot za čiščenje odpadnih voda, pa omrežnino za odvajanje padavinskih voda ter za čiščenje padavinskih voda. Prav slednja postavka na računu je naravnost smešna, saj deževnica iz streh ni onesnažena. Še bolj zanimivo pa je, da nekatere občine uredbe in zakona glede padavinskih voda enostavno ne upoštevajo.
S 1. junijem se začenja kopalna sezona na morju, 15. tudi v rekah in jezerih in dobro je, da vemo, ali je voda v kateri se ob vročih dneh osvežimo, tudi čista in varna. Na osnovi podatkov in meritev za zadnja tri leta so pri Evropski okoljski agenciji prav vsa naša morska kopališča ocenili z odlično kakovostjo. Tudi vse naše celinske kopalne vode so za kopanje ustrezne. Zakaj lahko kljub poročilu Evropske komisije v kakovost kopalnih voda dvomimo?
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Neveljaven email naslov
