Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
V kakšnem stanju je okolje na Idrijskem danes, kaj bi bilo treba storiti za zmanjšanje posledic rudarjenja in kakšna je zdravstvena slika prebivalstva
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
"V več stoletjih delovanja rudnika je v zrak izpuhtelo 37 ton živega srebra in to živo srebro obremenjuje okolje." - poslanec Samo Bevk
Na območju topilnice živo srebro v zemlji za 15-krat presega kritično vrednost. Treba je omeniti tudi območje Pront, kjer je v karbonskem skrilavcu najti živo srebro v kapljicah, torej samorodno živo srebro. S kar 90-krat preseženo kritično vrednostjo živega srebra v zemlji naj bi bili seznanjeni tudi prebivalci Pronta. Sprehod med vrtovi v Prontu sicer razkriva, da večina ne upošteva priporočil in tam goji tudi korenje, solato, fižol in preostale odsvetovane vrtnine. Vnos visokih vrednosti metilnega živega srebra v telo namreč lahko povzročil nepovratne posledice predvsem v razvojnem obdobju.
"Problem je, ker sistematične študije na idrijskem prebivalstvu niso bile narejene. Zelo koristno bi bilo, da bi se taka sistematična študija naredila." - vodja odseka za znanost o okolju na Inštitutu Jožef Stefan Milena Horvat
Obremenjenost okolja z živim srebrom se ne začne in konča v Idriji. Živo srebro namreč prehaja iz zemlje v vodo in zrak ter nazaj v zemljo, se metilira in prehaja v biosfero. Meteorne vode ga spirajo v Idrijco, ta ga odnese v Sočo, Soča v morje. "Vsako leto reka Soča v Tržaški zaliv prinese približno od 1 do 1,5 tone živega srebra." dodaja Milena Horvat. V morskem okolju pa je živo srebro bolj razpoložljivo za metilacijo in prehajanje v ribe. Zato velja priporočilo o uživanju manjših rib in v zmernih količinah.
Ker Idrija leži na geoloških prelomih, kjer se srečata kraški in alpski svet, je tudi radon naravna danost, svoj del pa prispevajo tudi žgalniški ostanki, ki vsebujejo uran in njegove radioaktivne potomce. Meritve radona tako v javnih kot zasebnih objektih izvaja Zavod za varstvo pri delu.
"Povprečna vrednost je nekaj čez 600 bekerelov na kubični meter, priporočena referenčna vrednost je 300. Približno 50 odstotkov meritev presega referenčno vrednost. Stavbe v Idriji so med bolj obremenjenimi v Slovenija." - predstojnik Centra za fizikalne meritve Gregor Omáhen
S povišanimi vrednostmi radona se je srečal tudi Idrijčan Robert Zabukovec, ki je pred štirimi leti kupil hišo v predelu Vojskarska in v njej izvedel meritve."Idrija je globoko v rdečem območju. Zelo malo občin ima več radona kot Idrija. "V kletnih prostorih sem imel 8.000 bekerelov na kubični meter, v sinovi sobi pa 1.000." - Idrijčan Robert Zabukovec
"Idrija je globoko v rdečem območju. Zelo malo občin ima več radona kot Idrija." - Inšpektor za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej
Posledica dolgotrajne izpostavljenosti radonu je namreč lahko tudi pljučni rak. V občini Idrija je primerov pljučnega raka več kot je povprečje v Sloveniji. Idrija odstopa od povprečja tudi po številu novih primerov vseh rakavih obolenj in pri umrljivosti zaradi raka v populaciji do 74 let.
Idrija ima sicer nekaj primerov dobrih praks tudi v povezavi s protiradonsko sanacijo javnih stavb, med drugim vrtca v Arkovi ulici, Psihiatrični bolnišnici in šoli v Črnem Vrhu. Vrednosti radona v tako imenovanem rumenem območju, pa ostajajo v vrtcu v Prelovčevi, v občinski stavbi in v podružnični šoli v Ledinah.
In glede na to, da Idrija ni očiščena okoljskih bremen in preostalih posledic 500-letnega rudarjenja, bi na tem mestu morali govorili o tako imenovani rudarski škodi. Ta se je izplačevala na osnovi zakona o preprečevanju posledic rudarjenja iz leta 1987, ki je bil noveliran leta 2004 in še vedno velja.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
V kakšnem stanju je okolje na Idrijskem danes, kaj bi bilo treba storiti za zmanjšanje posledic rudarjenja in kakšna je zdravstvena slika prebivalstva
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
"V več stoletjih delovanja rudnika je v zrak izpuhtelo 37 ton živega srebra in to živo srebro obremenjuje okolje." - poslanec Samo Bevk
Na območju topilnice živo srebro v zemlji za 15-krat presega kritično vrednost. Treba je omeniti tudi območje Pront, kjer je v karbonskem skrilavcu najti živo srebro v kapljicah, torej samorodno živo srebro. S kar 90-krat preseženo kritično vrednostjo živega srebra v zemlji naj bi bili seznanjeni tudi prebivalci Pronta. Sprehod med vrtovi v Prontu sicer razkriva, da večina ne upošteva priporočil in tam goji tudi korenje, solato, fižol in preostale odsvetovane vrtnine. Vnos visokih vrednosti metilnega živega srebra v telo namreč lahko povzročil nepovratne posledice predvsem v razvojnem obdobju.
"Problem je, ker sistematične študije na idrijskem prebivalstvu niso bile narejene. Zelo koristno bi bilo, da bi se taka sistematična študija naredila." - vodja odseka za znanost o okolju na Inštitutu Jožef Stefan Milena Horvat
Obremenjenost okolja z živim srebrom se ne začne in konča v Idriji. Živo srebro namreč prehaja iz zemlje v vodo in zrak ter nazaj v zemljo, se metilira in prehaja v biosfero. Meteorne vode ga spirajo v Idrijco, ta ga odnese v Sočo, Soča v morje. "Vsako leto reka Soča v Tržaški zaliv prinese približno od 1 do 1,5 tone živega srebra." dodaja Milena Horvat. V morskem okolju pa je živo srebro bolj razpoložljivo za metilacijo in prehajanje v ribe. Zato velja priporočilo o uživanju manjših rib in v zmernih količinah.
Ker Idrija leži na geoloških prelomih, kjer se srečata kraški in alpski svet, je tudi radon naravna danost, svoj del pa prispevajo tudi žgalniški ostanki, ki vsebujejo uran in njegove radioaktivne potomce. Meritve radona tako v javnih kot zasebnih objektih izvaja Zavod za varstvo pri delu.
"Povprečna vrednost je nekaj čez 600 bekerelov na kubični meter, priporočena referenčna vrednost je 300. Približno 50 odstotkov meritev presega referenčno vrednost. Stavbe v Idriji so med bolj obremenjenimi v Slovenija." - predstojnik Centra za fizikalne meritve Gregor Omáhen
S povišanimi vrednostmi radona se je srečal tudi Idrijčan Robert Zabukovec, ki je pred štirimi leti kupil hišo v predelu Vojskarska in v njej izvedel meritve."Idrija je globoko v rdečem območju. Zelo malo občin ima več radona kot Idrija. "V kletnih prostorih sem imel 8.000 bekerelov na kubični meter, v sinovi sobi pa 1.000." - Idrijčan Robert Zabukovec
"Idrija je globoko v rdečem območju. Zelo malo občin ima več radona kot Idrija." - Inšpektor za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej
Posledica dolgotrajne izpostavljenosti radonu je namreč lahko tudi pljučni rak. V občini Idrija je primerov pljučnega raka več kot je povprečje v Sloveniji. Idrija odstopa od povprečja tudi po številu novih primerov vseh rakavih obolenj in pri umrljivosti zaradi raka v populaciji do 74 let.
Idrija ima sicer nekaj primerov dobrih praks tudi v povezavi s protiradonsko sanacijo javnih stavb, med drugim vrtca v Arkovi ulici, Psihiatrični bolnišnici in šoli v Črnem Vrhu. Vrednosti radona v tako imenovanem rumenem območju, pa ostajajo v vrtcu v Prelovčevi, v občinski stavbi in v podružnični šoli v Ledinah.
In glede na to, da Idrija ni očiščena okoljskih bremen in preostalih posledic 500-letnega rudarjenja, bi na tem mestu morali govorili o tako imenovani rudarski škodi. Ta se je izplačevala na osnovi zakona o preprečevanju posledic rudarjenja iz leta 1987, ki je bil noveliran leta 2004 in še vedno velja.
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov