Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon.
foto: Srdjan Živulović/Bobo
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon
Revolucija pametnih telefonov je pomembno vplivala na migracije, ki so vpisane v samo bistvo človeških družb. Digitalno tehnologijo migranti uporabljajo za organizacijo poti, izmenjavo informacij, z njo vzdržujejo stike v transnacionalnih okoljih, z družino in nevladnimi organizacijami. Po besedah Simone Zavratnik gre za prenosni arhiv vseh informacij, ki so na terenu potrebne, da se nekomu iz izvorne družbe uspe prebiti do želene destinacije. Pametni telefoni so sicer tudi vir nepreverjenih, netočnih informacij in tudi nadzora.
"Je tudi sredstvo, s katerim vlade, nacionalne države nadzirajo migrante, torej njihovo delovanje na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Tako zbirajo podatke o njih. Zato je pomembno opozoriti na dva vidika tehnologij. Na eni strani kot vir informacij, nekaj pozitivnega, na drugi kot vir vse večjega nadzora. Ne samo nad migranti, tudi nad državljani." – Sanja Cukut Krilić
Javnost mladih moških, ki prihajajo v slovensko družbo, na Zahod, in so opremljeni z dosežki modernih tehnologij, posledično ne zazna, ne razume kot begunce, kot nekoga, ki beži zaradi preganjanja in je upravičen do zatočišča, pravi Simona Zavratnik.
"Dejstvo je, da so sodobne družbe omrežene družbe. Globalizirani svet si delimo na različne načine. Eden izmed skupnih je ta, da imamo vsi dostop do sodobnih tehnologij. Pametni telefon je torej zelo osnovno sredstvo. Imamo ga turisti, begunci in v gospodinjstvih. Veliko ljudi, ki prihaja s pametnimi telefoni, ne zmoremo zazanati kot upravičene do statusa begunca, zato ker so v družbah prisotne tradicionalne kategorije o tem, kdo je upravičen begunec. Ideja o beguncu, ki mu je treba pomagati, je feminizirana."
Brisanje elektronskih sledi pa je postalo del evropskih migracijskih politik na zunanjem robu Evropske unije.
"Tukaj zaznamo zelo pomemben vidik, ki gre od sistematičnega beleženja do histerije popisovanja vsakega migranta ob vstopu. Ko policija na vstopnih točkah zaseže telefone, jih razbije, demolira in izbriše akt vstopa, ki napoveduje, da bo ta človek predvidoma zaprosil za azil. Ko uničimo telefon, izbrišemo dejstvo, da se je ta vstop sploh zgodil." – Simona Zavratnik
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon.
foto: Srdjan Živulović/Bobo
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon
Revolucija pametnih telefonov je pomembno vplivala na migracije, ki so vpisane v samo bistvo človeških družb. Digitalno tehnologijo migranti uporabljajo za organizacijo poti, izmenjavo informacij, z njo vzdržujejo stike v transnacionalnih okoljih, z družino in nevladnimi organizacijami. Po besedah Simone Zavratnik gre za prenosni arhiv vseh informacij, ki so na terenu potrebne, da se nekomu iz izvorne družbe uspe prebiti do želene destinacije. Pametni telefoni so sicer tudi vir nepreverjenih, netočnih informacij in tudi nadzora.
"Je tudi sredstvo, s katerim vlade, nacionalne države nadzirajo migrante, torej njihovo delovanje na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Tako zbirajo podatke o njih. Zato je pomembno opozoriti na dva vidika tehnologij. Na eni strani kot vir informacij, nekaj pozitivnega, na drugi kot vir vse večjega nadzora. Ne samo nad migranti, tudi nad državljani." – Sanja Cukut Krilić
Javnost mladih moških, ki prihajajo v slovensko družbo, na Zahod, in so opremljeni z dosežki modernih tehnologij, posledično ne zazna, ne razume kot begunce, kot nekoga, ki beži zaradi preganjanja in je upravičen do zatočišča, pravi Simona Zavratnik.
"Dejstvo je, da so sodobne družbe omrežene družbe. Globalizirani svet si delimo na različne načine. Eden izmed skupnih je ta, da imamo vsi dostop do sodobnih tehnologij. Pametni telefon je torej zelo osnovno sredstvo. Imamo ga turisti, begunci in v gospodinjstvih. Veliko ljudi, ki prihaja s pametnimi telefoni, ne zmoremo zazanati kot upravičene do statusa begunca, zato ker so v družbah prisotne tradicionalne kategorije o tem, kdo je upravičen begunec. Ideja o beguncu, ki mu je treba pomagati, je feminizirana."
Brisanje elektronskih sledi pa je postalo del evropskih migracijskih politik na zunanjem robu Evropske unije.
"Tukaj zaznamo zelo pomemben vidik, ki gre od sistematičnega beleženja do histerije popisovanja vsakega migranta ob vstopu. Ko policija na vstopnih točkah zaseže telefone, jih razbije, demolira in izbriše akt vstopa, ki napoveduje, da bo ta človek predvidoma zaprosil za azil. Ko uničimo telefon, izbrišemo dejstvo, da se je ta vstop sploh zgodil." – Simona Zavratnik
Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?
Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?
Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?
V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Neveljaven email naslov