Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Znanost je tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb, kakršna je ta s koronavirusom, je prepričan uveljavljen slovenski znanstvenik, sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi pri veliko drugih nalezljivih boleznih, s katerimi se je v preteklosti spopadalo človeštvo. Žal pa to ne gre čez noč, poudarja, niti ne v nekaj mesecih.
»Pri tem izbruhu me je navdušila hitrost odziva,« preteklo nekajtedensko dogajanje povzame Jerala.
»Kitajski znanstveniki so genom virusa določili zelo hitro in dali podatke zatem tudi na voljo vsem drugim. Zelo hitro so se pojavile prve raziskave. Presenetilo me je, kako hitro so ob pomoči krioelektronske mikroskopije določili strukturo virusa in njegovega roga, prek katerega se veže na tarčne celice. Zelo hitro so identificirali receptor na človeških celicah, na katerega se virus veže, pospešeno so določili tudi strukturo proteaze tega virusa. Tako že potekajo raziskave novih inhibitorjev te proteaze … Govorimo o vsega nekaj tednih raziskav, kar se mi zdi skoraj neverjetno. Ljudje za temi raziskavami so delali dan in noč.«
Kot primer je navedel britanski sinhrotron Diamond Light Source, kjer so v zelo kratkem času posneli 1400 kristalov kompleksa proteaze s potencialnimi inhibitorji, kar je po njegovem »strahovito veliko«. Celoten sinhrotron so namenili le za to, da bi čim prej našli inhibitor, ki bo primeren za boj proti temu virusu.
Medtem ko se v Sloveniji in tudi širše po Evropi spopadamo z naraščajočimi težavami zaradi vse več okužb, se skušajo znanstveniki globalno dokopati do rešitev, kako bi virus zajezili z morebitnimi že obstoječimi zdravili, pa bo treba na cepivo, ki bo vsekakor najučinkovitejša dolgoročna rešitev, na žalost še nekaj časa počakati. »Znanstveniki in zdravniki preverjajo že znana zdravila, ki bi jih lahko uporabili. Izkazalo se je namreč, da bi nekatera lahko delovala. Na Kitajskem, pa tudi drugod, nekatera že uspešno preizkušajo. Govorim predvsem o zdravilih, ki poskrbijo za to, da pacient preživi, na ta način, da zmanjšajo vnetje. Učinkujejo lahko tudi protivirusna zdravila, recimo ritonavir, ki se uporablja proti okužbam z virusom HIV, za katerega prvi rezultati kažejo, da deluje, ter kamostat, ki zavira človeško proteazo – ta je nujna, da virus pride v celico. Za obstoječe zaviralce proteaz virusa HIV je malo verjetno, da bi delovali, več možnosti imajo tiste učinkovine, ki zavirajo virusne polimeraze.«
Tudi cepiva proti sarsu bi lahko bila po njegovih besedah vsaj delno učinkovita, čeprav sta si virusa podobna v približno 80 odstotkih, v nekaj ključnih lastnostih pa se razlikujeta. »Drugačne so na primer aminokisline, pri katerih se virusni protein cepi s proteazo, in aminokisline, s katerimi se novi koronavirus virus veže na receptor na človeških celicah. Znanstveniki so ugotovili, da se veže s približno 10-krat močnejšo afiniteto, kot je to značilno za virus sars, kar je vsaj eden od razlogov, da se tako hitro širi. Razlog, da je bolj infektiven, pa je tudi v tem, ker okuži celice v žrelu. Kot so ugotovili, je v slini okuženega človeka in s tem v aerosolih ob kašljanju kar 1000-krat več virusnih celcev kot pri sarsu.«
V raziskavah na Kitajskem se je dobro izkazal tudi klorokin, sicer zdravilo proti malariji. »Sami smo pred nekaj leti prav na tem področju raziskovali mehanizem delovanja tega zdravila za zdravljenje avtoimunskih obolenj. Prav v tem je namreč eden od ključnih razlogov, da imunsko oslabljeni pacienti umrejo zaradi okužbe. Njihov imunski sistem sproži premočan odziv. Nekateri menijo, da klorokin uspešno zavira razmnoževanje koronavirusa, sam pa menim, da je njegov najkoristnejši učinek v tem, da zavira aktivacijo posebnih receptorjev, ki jih sproži virusna RNK.« Jerala ob tem zavrača ugibanja, da bi lahko raziskave pri zdravljenju posledic zaradi novega koronavirusa potekale tudi v smeri učinkov cinka. »Ta je po mojem mnenju premalo specifičen, saj je cink pomemben za vrsto življenjskih procesov,« poudarja, »nanj ne bi stavil«.
Zadnje dni se kot zelo učinkovito kaže tudi zdravilo, ki ga uporabljajo proti revmatoidnemu artritisu. »Kot učinkovito se kaže tudi biološko zdravilo tocilizumab. To zdravilo deluje kot zaviralec receptorja interlevkina 6, ta pa je povezan z enim od sistemov v človeškem telesu, ki povzroča hude simptome. Podjetje, ki proizvaja to zdravilo, ga je zdaj za raziskave in morebitno zdravljenje doniralo v precejšnjih količinah. Najbrž pa ne bo dostopen v dovolj velikih količinah za število pacientov po najslabšem scenariju«
Jerala je tudi previden do ugibanj, da bi virus s poletno sezono lahko izginil. »Stvari se dogajajo, znanstvena skupnost se je angažirala v največji meri. Mislim, da se moramo pripraviti na naslednjo sezono, tudi če virus čez poletje usahne. Bojim se namreč, da ni nujno, da se bo epidemija polegla kot pri gripi. Na južni polobli, v Avstraliji, kjer so zdaj temperature podobne poletnim pri nas, prav tako opažajo rast okužb. Do naslednje sezone bi lahko imeli v orožarni nekaj zdravil, s katerimi bi se lahko uspešno borili, pripraviti pa se moramo tudi na to, da bomo imeli v prihodnje opraviti z novimi virusi podobnega tipa.«
Roman Jerala je ob tem znanstvenike v Sloveniji in po svetu pozval k tvornejšemu povezovanju in temu, naj izkoristijo potencial vseh raziskovalcev, ki so se pripravljeni angažirati in svoj čas posvetiti temu. Tudi v njihovem laboratoriju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so določili raziskave zdravil za to bolezen kot prvo prioriteto in veliko sodelavcev se je javilo za sodelovanje v teh projektih, tako da te raziskave že tečejo, tudi ko je inštitut zaprt. S sodelavci iz Nemčije in Danske so pred nekaj tedni dobili odobren projekt Virofight za razvoj inovativne nevtralizacije virusov, ki so ga prijavili že lansko jesen. Zdaj pa so se odločili, da ga preusmerijo v ta virus. Upa, da pri raziskavah ne bo prevelikih ovir zaradi pretrgane dobave reagentov, kar se sicer že dogaja. Pomoč s svojo ekspertizo in inštrumenti so s Kemijskega inštituta ponudili tudi kolegom na Medicinski fakulteti, ki so najbolj obremenjeni. Predlaga tudi večjo angažiranost raziskovalnih agencij in fundacij, kot je to že opaziti ponekod na tujem:
»Vse več agencij za raziskovalno dejavnost razpisuje urgentne projekte za raziskave novega koronavirusa. Evropska komisija je za to že podelila 10 milijonov evrov in odobrila 17 projektov, konec meseca bo rok za nov razpis za področje inovativne medicine v bistveno višji višini. Nove projekte za to področje sta razpisali tudi švicarska znanstvena fundacija in fundacija Billa Gatesa. Pred nekaj dnevi smo se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za obrambo in identificirali raziskave v tej smeri kot pomembne za nacionalno varnost.«
Predlaga tudi, da bi se raziskovalcem, ki se usmerijo v to področje, omogočilo neke vrste sobotno leto, da torej zamrznejo svoje siceršnje projekte za nekaj časa in se preusmerijo na področje aktualnih raziskav novega koronavirusa. »To še posebej velja za področje ved o življenju, pa tudi za druge, npr. za informatiko, pri čemer imam v mislih raziskave s področja modeliranja družbe in epidemije ter raziskave tehnologij, s katerimi bi lahko bolje sledili okuženim ljudem in izboljšali ukrepe za zamejitev epidemije, ki so bili ključni za uspešnost azijskih držav pri omejitvi epidemije.«
Dodatno bi se lahko organizirali na področju centralnih repozitorijev za reagente in njihovo testiranje na relevantih modelih: »Predlagal sem, da bi se organiziral neke vrste centralni repozitorij za reagente na tem področju, podoben tistemu za reagente za virus HIV. Kolega v Švici se je, denimo, ponudil, da pripravi virusne proteine za razvoj testa za prisotnost protiteles in z drugimi raziskovalci deli te proteine.«
Jerala v pogovoru omeni, da bi lahko do priprave zadostne količine učinkovitega cepiva za svetovno populacijo preteklo še leto, tudi leto in pol, in se ob tem sklicuje na uradne vire. »Sam upam, da bi šlo lahko hitreje, saj gre za izredne razmere, ko bi morali mobilizirati vse potenciale. A ta hip lahko računamo predvsem na že obstoječa zdravila. Ugotoviti moramo, katera med njimi bi lahko bila uspešna, in se potruditi, da najdemo nekaj, kar bo ustavilo ta virus in prihodnje generacije podobnih.«
Pri uporabi že obstoječega cepiva za sars velja biti po njegovem pazljiv, saj lahko nekatera protitelesa, ki nastanejo ob cepljenju, celo pospešijo virusno infekcijo. »Raziskovalci morajo biti zelo pazljivi, da ne bi povzročili še večje škode kot sicer.«
Po njegovih besedah raziskave na področju novega cepiva, prikrojenega prav novemu koronavirusu, potekajo na več ravneh. »Precej cepiv je že v prvih stopnjah kliničnega testiranja. Strategija gre po več poteh: od inaktiviranega virusa, do proteinskih podenot, dostave z adenovirusom, pa do tega, da uporabimo različne nanodelce, DNK in RNK cepivo … V vseh teh smereh že potekajo študije. Še vedno pa ni niti jasno, kakšen je najboljši živalski model. Za zdaj so se kot dobri izkazali dihurji, opice so se pokazale kot nekoliko slabše. Zelo pazljivi moramo biti pri tem, da z imunizacijo ne tvegamo še dodatnega povečanja občutljivosti človeka. To zahteva zelo natančno testiranje na vseh stopnjah. Težava pa bo tudi v produkciji zadostne količine cepiv za celotno človeško populacijo, pri čemer lahko računamo, da bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane, podobno kot se zdaj dogaja z respiratorji in zaščitno opremo. To vzame čas.«
Tak dogodek se po mnenju Jerale zgodi enkrat na stoletje, »morda se bomo po njem bolj zavedali, da smo vsi na istem planetu, da smo isti ljudje, da je naša družba zelo krhka in da potrebujemo več sodelovanja«. Morda bo iz tega zraslo več empatije in solidarnosti, doda in izrazi upanje, da bo vse skupaj vodilo v večjo podporo znanosti. »Ne le pri financiranju, ampak tudi v zaupanju znanosti, in to dolgoročno. Potrebujemo več pogleda naprej. Svetovne epidemije so grožnja, pripraviti moramo orodja za hiter odziv na prihodnje grožnje.«
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Znanost je tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb, kakršna je ta s koronavirusom, je prepričan uveljavljen slovenski znanstvenik, sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi pri veliko drugih nalezljivih boleznih, s katerimi se je v preteklosti spopadalo človeštvo. Žal pa to ne gre čez noč, poudarja, niti ne v nekaj mesecih.
»Pri tem izbruhu me je navdušila hitrost odziva,« preteklo nekajtedensko dogajanje povzame Jerala.
»Kitajski znanstveniki so genom virusa določili zelo hitro in dali podatke zatem tudi na voljo vsem drugim. Zelo hitro so se pojavile prve raziskave. Presenetilo me je, kako hitro so ob pomoči krioelektronske mikroskopije določili strukturo virusa in njegovega roga, prek katerega se veže na tarčne celice. Zelo hitro so identificirali receptor na človeških celicah, na katerega se virus veže, pospešeno so določili tudi strukturo proteaze tega virusa. Tako že potekajo raziskave novih inhibitorjev te proteaze … Govorimo o vsega nekaj tednih raziskav, kar se mi zdi skoraj neverjetno. Ljudje za temi raziskavami so delali dan in noč.«
Kot primer je navedel britanski sinhrotron Diamond Light Source, kjer so v zelo kratkem času posneli 1400 kristalov kompleksa proteaze s potencialnimi inhibitorji, kar je po njegovem »strahovito veliko«. Celoten sinhrotron so namenili le za to, da bi čim prej našli inhibitor, ki bo primeren za boj proti temu virusu.
Medtem ko se v Sloveniji in tudi širše po Evropi spopadamo z naraščajočimi težavami zaradi vse več okužb, se skušajo znanstveniki globalno dokopati do rešitev, kako bi virus zajezili z morebitnimi že obstoječimi zdravili, pa bo treba na cepivo, ki bo vsekakor najučinkovitejša dolgoročna rešitev, na žalost še nekaj časa počakati. »Znanstveniki in zdravniki preverjajo že znana zdravila, ki bi jih lahko uporabili. Izkazalo se je namreč, da bi nekatera lahko delovala. Na Kitajskem, pa tudi drugod, nekatera že uspešno preizkušajo. Govorim predvsem o zdravilih, ki poskrbijo za to, da pacient preživi, na ta način, da zmanjšajo vnetje. Učinkujejo lahko tudi protivirusna zdravila, recimo ritonavir, ki se uporablja proti okužbam z virusom HIV, za katerega prvi rezultati kažejo, da deluje, ter kamostat, ki zavira človeško proteazo – ta je nujna, da virus pride v celico. Za obstoječe zaviralce proteaz virusa HIV je malo verjetno, da bi delovali, več možnosti imajo tiste učinkovine, ki zavirajo virusne polimeraze.«
Tudi cepiva proti sarsu bi lahko bila po njegovih besedah vsaj delno učinkovita, čeprav sta si virusa podobna v približno 80 odstotkih, v nekaj ključnih lastnostih pa se razlikujeta. »Drugačne so na primer aminokisline, pri katerih se virusni protein cepi s proteazo, in aminokisline, s katerimi se novi koronavirus virus veže na receptor na človeških celicah. Znanstveniki so ugotovili, da se veže s približno 10-krat močnejšo afiniteto, kot je to značilno za virus sars, kar je vsaj eden od razlogov, da se tako hitro širi. Razlog, da je bolj infektiven, pa je tudi v tem, ker okuži celice v žrelu. Kot so ugotovili, je v slini okuženega človeka in s tem v aerosolih ob kašljanju kar 1000-krat več virusnih celcev kot pri sarsu.«
V raziskavah na Kitajskem se je dobro izkazal tudi klorokin, sicer zdravilo proti malariji. »Sami smo pred nekaj leti prav na tem področju raziskovali mehanizem delovanja tega zdravila za zdravljenje avtoimunskih obolenj. Prav v tem je namreč eden od ključnih razlogov, da imunsko oslabljeni pacienti umrejo zaradi okužbe. Njihov imunski sistem sproži premočan odziv. Nekateri menijo, da klorokin uspešno zavira razmnoževanje koronavirusa, sam pa menim, da je njegov najkoristnejši učinek v tem, da zavira aktivacijo posebnih receptorjev, ki jih sproži virusna RNK.« Jerala ob tem zavrača ugibanja, da bi lahko raziskave pri zdravljenju posledic zaradi novega koronavirusa potekale tudi v smeri učinkov cinka. »Ta je po mojem mnenju premalo specifičen, saj je cink pomemben za vrsto življenjskih procesov,« poudarja, »nanj ne bi stavil«.
Zadnje dni se kot zelo učinkovito kaže tudi zdravilo, ki ga uporabljajo proti revmatoidnemu artritisu. »Kot učinkovito se kaže tudi biološko zdravilo tocilizumab. To zdravilo deluje kot zaviralec receptorja interlevkina 6, ta pa je povezan z enim od sistemov v človeškem telesu, ki povzroča hude simptome. Podjetje, ki proizvaja to zdravilo, ga je zdaj za raziskave in morebitno zdravljenje doniralo v precejšnjih količinah. Najbrž pa ne bo dostopen v dovolj velikih količinah za število pacientov po najslabšem scenariju«
Jerala je tudi previden do ugibanj, da bi virus s poletno sezono lahko izginil. »Stvari se dogajajo, znanstvena skupnost se je angažirala v največji meri. Mislim, da se moramo pripraviti na naslednjo sezono, tudi če virus čez poletje usahne. Bojim se namreč, da ni nujno, da se bo epidemija polegla kot pri gripi. Na južni polobli, v Avstraliji, kjer so zdaj temperature podobne poletnim pri nas, prav tako opažajo rast okužb. Do naslednje sezone bi lahko imeli v orožarni nekaj zdravil, s katerimi bi se lahko uspešno borili, pripraviti pa se moramo tudi na to, da bomo imeli v prihodnje opraviti z novimi virusi podobnega tipa.«
Roman Jerala je ob tem znanstvenike v Sloveniji in po svetu pozval k tvornejšemu povezovanju in temu, naj izkoristijo potencial vseh raziskovalcev, ki so se pripravljeni angažirati in svoj čas posvetiti temu. Tudi v njihovem laboratoriju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so določili raziskave zdravil za to bolezen kot prvo prioriteto in veliko sodelavcev se je javilo za sodelovanje v teh projektih, tako da te raziskave že tečejo, tudi ko je inštitut zaprt. S sodelavci iz Nemčije in Danske so pred nekaj tedni dobili odobren projekt Virofight za razvoj inovativne nevtralizacije virusov, ki so ga prijavili že lansko jesen. Zdaj pa so se odločili, da ga preusmerijo v ta virus. Upa, da pri raziskavah ne bo prevelikih ovir zaradi pretrgane dobave reagentov, kar se sicer že dogaja. Pomoč s svojo ekspertizo in inštrumenti so s Kemijskega inštituta ponudili tudi kolegom na Medicinski fakulteti, ki so najbolj obremenjeni. Predlaga tudi večjo angažiranost raziskovalnih agencij in fundacij, kot je to že opaziti ponekod na tujem:
»Vse več agencij za raziskovalno dejavnost razpisuje urgentne projekte za raziskave novega koronavirusa. Evropska komisija je za to že podelila 10 milijonov evrov in odobrila 17 projektov, konec meseca bo rok za nov razpis za področje inovativne medicine v bistveno višji višini. Nove projekte za to področje sta razpisali tudi švicarska znanstvena fundacija in fundacija Billa Gatesa. Pred nekaj dnevi smo se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za obrambo in identificirali raziskave v tej smeri kot pomembne za nacionalno varnost.«
Predlaga tudi, da bi se raziskovalcem, ki se usmerijo v to področje, omogočilo neke vrste sobotno leto, da torej zamrznejo svoje siceršnje projekte za nekaj časa in se preusmerijo na področje aktualnih raziskav novega koronavirusa. »To še posebej velja za področje ved o življenju, pa tudi za druge, npr. za informatiko, pri čemer imam v mislih raziskave s področja modeliranja družbe in epidemije ter raziskave tehnologij, s katerimi bi lahko bolje sledili okuženim ljudem in izboljšali ukrepe za zamejitev epidemije, ki so bili ključni za uspešnost azijskih držav pri omejitvi epidemije.«
Dodatno bi se lahko organizirali na področju centralnih repozitorijev za reagente in njihovo testiranje na relevantih modelih: »Predlagal sem, da bi se organiziral neke vrste centralni repozitorij za reagente na tem področju, podoben tistemu za reagente za virus HIV. Kolega v Švici se je, denimo, ponudil, da pripravi virusne proteine za razvoj testa za prisotnost protiteles in z drugimi raziskovalci deli te proteine.«
Jerala v pogovoru omeni, da bi lahko do priprave zadostne količine učinkovitega cepiva za svetovno populacijo preteklo še leto, tudi leto in pol, in se ob tem sklicuje na uradne vire. »Sam upam, da bi šlo lahko hitreje, saj gre za izredne razmere, ko bi morali mobilizirati vse potenciale. A ta hip lahko računamo predvsem na že obstoječa zdravila. Ugotoviti moramo, katera med njimi bi lahko bila uspešna, in se potruditi, da najdemo nekaj, kar bo ustavilo ta virus in prihodnje generacije podobnih.«
Pri uporabi že obstoječega cepiva za sars velja biti po njegovem pazljiv, saj lahko nekatera protitelesa, ki nastanejo ob cepljenju, celo pospešijo virusno infekcijo. »Raziskovalci morajo biti zelo pazljivi, da ne bi povzročili še večje škode kot sicer.«
Po njegovih besedah raziskave na področju novega cepiva, prikrojenega prav novemu koronavirusu, potekajo na več ravneh. »Precej cepiv je že v prvih stopnjah kliničnega testiranja. Strategija gre po več poteh: od inaktiviranega virusa, do proteinskih podenot, dostave z adenovirusom, pa do tega, da uporabimo različne nanodelce, DNK in RNK cepivo … V vseh teh smereh že potekajo študije. Še vedno pa ni niti jasno, kakšen je najboljši živalski model. Za zdaj so se kot dobri izkazali dihurji, opice so se pokazale kot nekoliko slabše. Zelo pazljivi moramo biti pri tem, da z imunizacijo ne tvegamo še dodatnega povečanja občutljivosti človeka. To zahteva zelo natančno testiranje na vseh stopnjah. Težava pa bo tudi v produkciji zadostne količine cepiv za celotno človeško populacijo, pri čemer lahko računamo, da bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane, podobno kot se zdaj dogaja z respiratorji in zaščitno opremo. To vzame čas.«
Tak dogodek se po mnenju Jerale zgodi enkrat na stoletje, »morda se bomo po njem bolj zavedali, da smo vsi na istem planetu, da smo isti ljudje, da je naša družba zelo krhka in da potrebujemo več sodelovanja«. Morda bo iz tega zraslo več empatije in solidarnosti, doda in izrazi upanje, da bo vse skupaj vodilo v večjo podporo znanosti. »Ne le pri financiranju, ampak tudi v zaupanju znanosti, in to dolgoročno. Potrebujemo več pogleda naprej. Svetovne epidemije so grožnja, pripraviti moramo orodja za hiter odziv na prihodnje grožnje.«
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.
Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay
Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?
O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Neveljaven email naslov