Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov