Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.
“Leta 2002 smo imeli sars, v glavnem na Kitajskem in v nekaterih drugih deželah. Leta 2010 pa je bil izbruh virusa mers v Savdski Arabiji, Jordaniji in na Bližnjem vzhodu. Zdi se, da se podobna epidemije pojavi vsakih deset let, povzročitelj pa je koronavirus. Pri tem, torej SARS-CoV-2, je problem predvsem ta, da se je tako hitro razmnožil po vsem svetu. Pri sarsu je bilo širjenje omejeno, virus je prišel iz mesta v Hongkong, okužil manj ljudi, novi virus pa se je razširil po vsem svetu. To je povezano tudi s časom počitnic, veliko ljudi potuje. Virus se zelo dobro veže na človeške receptorje in je čudovito prilagojen temu, da okuži ljudi.”
Boris Matija Peterlin je bil leta 2010 tudi nedeljski gost. V pogovoru pripoveduje o očetu, dr. Antonu Peterlinu, ki je ustanovil inštitut Jožefa Stefana. Pozneje je družino znanstvena pot vodila v Nemčijo in Združene države Amerike.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.
“Leta 2002 smo imeli sars, v glavnem na Kitajskem in v nekaterih drugih deželah. Leta 2010 pa je bil izbruh virusa mers v Savdski Arabiji, Jordaniji in na Bližnjem vzhodu. Zdi se, da se podobna epidemije pojavi vsakih deset let, povzročitelj pa je koronavirus. Pri tem, torej SARS-CoV-2, je problem predvsem ta, da se je tako hitro razmnožil po vsem svetu. Pri sarsu je bilo širjenje omejeno, virus je prišel iz mesta v Hongkong, okužil manj ljudi, novi virus pa se je razširil po vsem svetu. To je povezano tudi s časom počitnic, veliko ljudi potuje. Virus se zelo dobro veže na človeške receptorje in je čudovito prilagojen temu, da okuži ljudi.”
Boris Matija Peterlin je bil leta 2010 tudi nedeljski gost. V pogovoru pripoveduje o očetu, dr. Antonu Peterlinu, ki je ustanovil inštitut Jožefa Stefana. Pozneje je družino znanstvena pot vodila v Nemčijo in Združene države Amerike.
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov