Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.
Odločitve, ali starostnika iz doma odpeljati v domačo oskrbo, ne sprejemajte brez posveta z zdravnikom. Vse več je osamljenosti in psihičnih težav, objavljamo telefonske številke za pomoč.
Kot pediatrična medicina ni le medicina za pomanjšane odrasle, tudi starostnikov ne moremo zdraviti enako kot mlade, in sicer zdrave ljudi. Gre za posebno vejo medicine, geriatrijo, ki se ukvarja z izboljšanjem funkcionalnega stanja in zdravljenjem starejše populacije. “Po 50. ali 60. letu starosti namreč imunski odziv začne pešati (strokovni izraz za to je imunosenescenca – staranje imunskega odziva). Če so temu stanju pridružene še kronične bolezni, kot so visok tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni, je jasno, da bo odziv na okužbo drugačen. Že v časih brez korone na infekcijski kliniki sprejemamo veliko starostnikov z okužbami in po vsaki taki težji preboleli okužbi, npr. pljučnici ali gripi, opažamo, kako lahko tudi trajno odvzame stopničko na stopnji vitalnosti in biološke sposobnosti, kar seveda vpliva na človekovi samostojnost in kakovosti življenja. Nekateri niso več pokretni, nekateri imajo mentalne težave, nekateri potrebujejo stalno dodajanje kisika. Okužba je lahko za takega človeka res zelo nevarna,” pojasnjuje infektologinja dr. Mojca Matičič. In če temu dodamo še novi virus?
“Edina večja raziskava prihaja iz Kitajske, tam so pregledali 44.000 okuženih. Povprečna smrtnost med njimi je bila 3,5-odstotna. Med vsemi okuženimi je bilo 12 odstotkov starejših od 70 let. Med starejšimi od 80 let je bila umrljivost 15-odstotna, v starosti med 70 in 80 let pa osemodstotna. To je jasen dokaz, da so starejši bistveno ranljivejši za okužbo s koronavirusom. Podatki iz Slovenije so podobni, do včeraj je bilo med okuženimi 16 odstotkov starostnikov iz domov za starejše občane. Zato je narejen akcijski načrt za starostnike, ne samo za tiste v domovih,” pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Številni, ki imajo svoje bližnje v teh domovih, so zato v dvomih, ali bi jih morda začasno vzeli v domačo oskrbo? “To je zelo težko vprašanje, ki zahteva zelo individualne odločitve. Starejši so navajeni na neko okolje, ki je zanje zelo pomembno. Vsaka sprememba okolja je zanje lahko velik stres, ta pa vpliva tudi na njihov imunski sistem. Zato mora najprej vsak posameznik res dobro premisliti, ali je starostnika sposoben prevzeti na dom in zanj skrbeti? Domačnost in ljubezen vsekakor da, kaj pa zelo pomembno zdravstveno oskrbo? To so zelo težke odločitve! Pred njimi je zato nujen pogovor z zdravnikom, ki starostnika pozna, da najprej skupaj preučite možnosti in ocenite, ali je preselitev v domačo oskrbo za starostnika res ustrezna.”
Ob tem je pomembno tudi obvestilo pristojnega ministrstva, da starostnikov, ki jih bodo svojci odpeljali v domačo oskrbo, praviloma v dom ne bodo mogli vrniti pred koncem epidemije. Kar je prav tako pomemben vidik razmisleka o tem, kaj bi preselitev domov pomenila za vse vpletene.
V klicnem centru za informacije o koronavirusu, ki deluje na številki 080 14 04, opažajo, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe, se pa povečujejo duševne stiske, vse več je klicev, pri katerih ljudje bolj potrebujejo pomiritev in ne toliko informacije: zato opozarjajo, da je socialni stik, ne glede na to, prek katere aplikacije ali naprave poteka, v tem času neizmerno pomemben.
Najslabše je, da se zapremo vase, da tesnobo prevajamo v razdražljivost, celo agresivnost. Zato je zelo pomembno, da se pogovarjamo in da vsak dan pri sebi naredimo plan dejavnosti, ki se ga držimo in ki daje dnevom neki smiseln ritem. Vsem, ki jih huda tesnoba že duši in paralizira, svetujejo, naj poiščejo pomoč. Ta je tudi v času številnih omejitev vseskozi dosegljiva. Več kot 40 zdravstvenih domov namreč omogoča brezplačne svetovalne linije za psihološko svetovanje, podporo pa ponujajo številne nevladne organizacije. Vse telefonske številke in povezave so zbrane tukaj.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.
Odločitve, ali starostnika iz doma odpeljati v domačo oskrbo, ne sprejemajte brez posveta z zdravnikom. Vse več je osamljenosti in psihičnih težav, objavljamo telefonske številke za pomoč.
Kot pediatrična medicina ni le medicina za pomanjšane odrasle, tudi starostnikov ne moremo zdraviti enako kot mlade, in sicer zdrave ljudi. Gre za posebno vejo medicine, geriatrijo, ki se ukvarja z izboljšanjem funkcionalnega stanja in zdravljenjem starejše populacije. “Po 50. ali 60. letu starosti namreč imunski odziv začne pešati (strokovni izraz za to je imunosenescenca – staranje imunskega odziva). Če so temu stanju pridružene še kronične bolezni, kot so visok tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni, je jasno, da bo odziv na okužbo drugačen. Že v časih brez korone na infekcijski kliniki sprejemamo veliko starostnikov z okužbami in po vsaki taki težji preboleli okužbi, npr. pljučnici ali gripi, opažamo, kako lahko tudi trajno odvzame stopničko na stopnji vitalnosti in biološke sposobnosti, kar seveda vpliva na človekovi samostojnost in kakovosti življenja. Nekateri niso več pokretni, nekateri imajo mentalne težave, nekateri potrebujejo stalno dodajanje kisika. Okužba je lahko za takega človeka res zelo nevarna,” pojasnjuje infektologinja dr. Mojca Matičič. In če temu dodamo še novi virus?
“Edina večja raziskava prihaja iz Kitajske, tam so pregledali 44.000 okuženih. Povprečna smrtnost med njimi je bila 3,5-odstotna. Med vsemi okuženimi je bilo 12 odstotkov starejših od 70 let. Med starejšimi od 80 let je bila umrljivost 15-odstotna, v starosti med 70 in 80 let pa osemodstotna. To je jasen dokaz, da so starejši bistveno ranljivejši za okužbo s koronavirusom. Podatki iz Slovenije so podobni, do včeraj je bilo med okuženimi 16 odstotkov starostnikov iz domov za starejše občane. Zato je narejen akcijski načrt za starostnike, ne samo za tiste v domovih,” pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Številni, ki imajo svoje bližnje v teh domovih, so zato v dvomih, ali bi jih morda začasno vzeli v domačo oskrbo? “To je zelo težko vprašanje, ki zahteva zelo individualne odločitve. Starejši so navajeni na neko okolje, ki je zanje zelo pomembno. Vsaka sprememba okolja je zanje lahko velik stres, ta pa vpliva tudi na njihov imunski sistem. Zato mora najprej vsak posameznik res dobro premisliti, ali je starostnika sposoben prevzeti na dom in zanj skrbeti? Domačnost in ljubezen vsekakor da, kaj pa zelo pomembno zdravstveno oskrbo? To so zelo težke odločitve! Pred njimi je zato nujen pogovor z zdravnikom, ki starostnika pozna, da najprej skupaj preučite možnosti in ocenite, ali je preselitev v domačo oskrbo za starostnika res ustrezna.”
Ob tem je pomembno tudi obvestilo pristojnega ministrstva, da starostnikov, ki jih bodo svojci odpeljali v domačo oskrbo, praviloma v dom ne bodo mogli vrniti pred koncem epidemije. Kar je prav tako pomemben vidik razmisleka o tem, kaj bi preselitev domov pomenila za vse vpletene.
V klicnem centru za informacije o koronavirusu, ki deluje na številki 080 14 04, opažajo, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe, se pa povečujejo duševne stiske, vse več je klicev, pri katerih ljudje bolj potrebujejo pomiritev in ne toliko informacije: zato opozarjajo, da je socialni stik, ne glede na to, prek katere aplikacije ali naprave poteka, v tem času neizmerno pomemben.
Najslabše je, da se zapremo vase, da tesnobo prevajamo v razdražljivost, celo agresivnost. Zato je zelo pomembno, da se pogovarjamo in da vsak dan pri sebi naredimo plan dejavnosti, ki se ga držimo in ki daje dnevom neki smiseln ritem. Vsem, ki jih huda tesnoba že duši in paralizira, svetujejo, naj poiščejo pomoč. Ta je tudi v času številnih omejitev vseskozi dosegljiva. Več kot 40 zdravstvenih domov namreč omogoča brezplačne svetovalne linije za psihološko svetovanje, podporo pa ponujajo številne nevladne organizacije. Vse telefonske številke in povezave so zbrane tukaj.
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.
Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay
Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?
O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Neveljaven email naslov