Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Širjenja virusov ne moremo zajeziti na nacionalnih mejah

08.05.2020

Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.

Ena od lekcij, ki nam jih je dal izbruh novega koronavirusa, je, kako globalno prepleteni smo. A ne le na ravni držav, ampak na ravni ekosistemov, poudarja kanadski epidemiolog, esejist in veterinar dr. David Waltner – Toews, ki bo ravno v teh dneh izdal novo knjigo o pandemijah – ta tudi že vključuje najnovejšo, ki nam jo je zakuhal koronavirus. Človek je le del zelo kompleksne naravne verige in bolj, kot se na planetu bohoti, bolj ruši ravnotežje, to pa se mu kot bumerang vrača. Ljudje zmotno mislimo, da smo ločeni od drugih bitij in ekosistemov, je prepričan Waltner – Toews, ki se kot strokovnjak posveča zoonozam, torej virusom, ki jih dobimo z živali, ter epidemiologiji bolezni, ki izvirajo iz organizmov v hrani in vodi.

“Nič takega ni, kot ločena človeška družba in naravni svet. To dvoje je povezano. Urbani ekosistemi so del večjih naravnih ekosistemov in v tem oziru nam naš izobraževalni sistem ni dobro služil. Umetno razmejuje ekologijo in družboslovje. Mlade je treba poučevati o tem, kako te sfere sodelujejo. Ko pomislimo na ogrevanje naših domov, na to, od kod je naša hrana, na to, kako so zasnovana mesta … ne gre le za naše udobje, naše počutje, ampak tudi za to, kako se bo na to odzvala mikrobna populacija, kakšen odtis bo to pustilo na naravnem habitatu okoli nas. Ne gre le za izginjanje žuželk in ptic, ampak za to, kakšno spremembo porušeno ravnovesje pušča v plenilski verigi in mikrobioti, ki je povezana s členi v tej verigi. To dvoje moramo znati bolje razumeti.”

 

Kar ga še posebej skrbi, so stiki med boleznimi divjih živali in boleznimi, za katerimi zbolevajo domače živali in na podlagi katerih se lahko virus nato širi na ljudi.

“Poglejmo Kitajsko, kjer je nedavno udaril novi koronavirus. Že od leta 2018 se spopadajo s ponavljajočimi izbruhi tako imenovane afriške prašičje mrzlice. Leta 2018 in 2019 je zaradi te bolezni na Kitajskem poginila polovica prašičev oziroma so jih preventivno usmrtili. Bolezen pa se še vedno širi med divjo populacijo prašičev. Hkrati so se pojavljali novi izbruhi ptičje gripe, ki ogroža predvsem piščance. In zdaj to postavite v kontekst novoletnih praznovanj na Kitajskem. Več sto milijonov ljudi se je združevalo, za svoje zabave so si želeli meso in tudi če bi vse druge države na svetu izvozile svoje prašiče na Kitajsko, še vedno ne bi zadovoljili tamkajšnjega povpraševanja. Prav zaradi tega je bil na tržnice, kakršna je bila tudi tista v Vuhanu, velik pritisk. Ker je že jeseni primanjkovalo prašičjega in piščančjega mesa, so prišle v poštev tržnice z drugim, torej divjim živalskim mesom, saj domače preprosto ni bilo na voljo.”

 

Namesto tunelskega razvijajmo periferni vid

Hrana ni samo produkt, ni samo dobrina, kot so zobne ščetke, kondomi, čevlji in tovornjaki. Hrana je veliko več kot dobrina. Ima svoje mikrobiome, svoje viruse in bakterije, s svetovno trgovino si izmenjujejo tudi vse to, poudarja Waltner – Toews. Tak produkt ima lahko zelo velike posledice na človeško populacijo. Trenutno moramo razmisliti o tem, kako si bomo znali v prihodnje učinkoviteje in bolj obširno deliti informacije, in to ne le med naravoslovnimi znanstveniki, ampak bi morali biti v komunikacijo vključeni tudi družboslovci in analitiki vseh vrst.

“Moj pomislek je, da imamo tunelski vid. Znanstveniki so izjemno dobri v tem, da se osredotočijo na virus specifične vrste in njegovo interakcijo z nami. Problematične pa so nove vrste virusov, ki jih še ne poznamo. In te se je pojavijo z mešanjem med različnimi virusi, ki sobivajo z različnimi vrstami. Te lahko nepričakovano preskočijo na ljudi in se začnejo na neki točki izjemno hitro spreminjati. Trenutno nam manjka širši vpogled v celotno omrežje dogodkov, ob tunelskem potrebujemo tudi periferni vid. Ta pri posamezniku omogoča, da se zaveda stvari okoli sebe in se lažje osredotoči na to, kar je pred njim. V naši situaciji potrebujemo kolektivni periferni vid, torej sodelovanje strokovnjakov, ki se spoznajo na živalske bolezni, na ekonomske zadeve in tako naprej in ki redno izmenjujo poglede. Potrebujemo ekološko-družboslovno-biološko-ekonomsko povezovanje. Skrbi me namreč, da se bomo v prihodnje preveč osredotočali le na novi koronavirus, presenetilo pa nas bo nekaj čisto drugega.”

 

WHO: Ameriška napoved odstopa neumestna

Kako pa sam komentira odziv Svetovne zdravstvene organizacije na trenutno širjenje okužb in napovedi držav, zlasti Amerike, da je proračunsko ne bodo več podpirale?

“Delal in sodeloval sem s številnimi ljudmi v tovrstnih mednarodnih organizacijah, v njih je tudi nekaj mojih študentov. Razumeti moramo, da to niso le organizacije v lasti držav, še vedno pa jih države članice omejujejo s tem, kaj lahko storijo. Niso povsem samostojne. Osebno menim, da bi lahko Svetovna zdravstvena organizacija določene ukrepe sprejela prej in bila bolj odločna, a definitivno v takih trenutkih od držav ne pričakujem, da se umaknejo, da odtegujejo svoj del proračuna, ampak da se še bolj dejavno vpletejo, da še bolj vneto razpravljajo in na mednarodni ravni še bolj živahno izmenjujejo informacije. Umik je napačen odziv. Tudi v prihodnosti nas čakajo pandemije, zato potrebujemo boljše povezovanje držav, ne pa lokalnih osamelcev. Globalne organizacije bodo vse bolj nujne. Narobe se je umakniti, tudi če je kritika utemeljena. Trenutno na Zemlji živi več kot 7 milijard ljudi, ob čemer se virusi požvižgajo na državne meje. Njihovega širjenja ne moremo zajeziti z nacionalnimi mejami.”

 

Kaj bo po pomladi 2020?

Zaradi vse večjega pritiska brezposelnosti bodo začele države sproščati ukrepe, najbrž se bo zgodil drugi val, morda tudi tretji in tako naprej, je prepričan dr. David Waltner Toews. “Hkrati s tem bodo skušali raziskovalci v laboratorijih najti ustrezna cepiva in zdravila, ki bi učinkovala bolje. Vidim tudi, da se odpirajo razprave, kako prestrukturirati zdravstveni sistem, da se bo v tovrstnih krizah odzival učinkoviteje. Velike mednarodne organizacije bodo skušale spet vzpostaviti nadzor, kar pa po mojem mnenju ne bo delovalo in se zna bolezen pojaviti še v srditejši obliki.”

“Zagotovo bo srečanje z novim koronavirusom vplivalo tudi na naše potovalne navade, nosili bomo maske, pomembna bo fizična razdalja, te spremembe bodo postale globalne. Mislim, da se bomo morali tudi naučiti živeti z boleznimi, kot je ta. Nismo več tako optimistični, kot smo bili na primer v 90. letih, ko smo bili prepričani, da bo vse le še bolje, da nas bo napredna tehnologija rešila. Zdaj smo dobili zaušnico in na nas je, da premislimo, kako lahko skupaj delujemo naprej in tudi v prihodnje s pridom ohranjamo medosebne stike.”


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Širjenja virusov ne moremo zajeziti na nacionalnih mejah

08.05.2020

Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.

Ena od lekcij, ki nam jih je dal izbruh novega koronavirusa, je, kako globalno prepleteni smo. A ne le na ravni držav, ampak na ravni ekosistemov, poudarja kanadski epidemiolog, esejist in veterinar dr. David Waltner – Toews, ki bo ravno v teh dneh izdal novo knjigo o pandemijah – ta tudi že vključuje najnovejšo, ki nam jo je zakuhal koronavirus. Človek je le del zelo kompleksne naravne verige in bolj, kot se na planetu bohoti, bolj ruši ravnotežje, to pa se mu kot bumerang vrača. Ljudje zmotno mislimo, da smo ločeni od drugih bitij in ekosistemov, je prepričan Waltner – Toews, ki se kot strokovnjak posveča zoonozam, torej virusom, ki jih dobimo z živali, ter epidemiologiji bolezni, ki izvirajo iz organizmov v hrani in vodi.

“Nič takega ni, kot ločena človeška družba in naravni svet. To dvoje je povezano. Urbani ekosistemi so del večjih naravnih ekosistemov in v tem oziru nam naš izobraževalni sistem ni dobro služil. Umetno razmejuje ekologijo in družboslovje. Mlade je treba poučevati o tem, kako te sfere sodelujejo. Ko pomislimo na ogrevanje naših domov, na to, od kod je naša hrana, na to, kako so zasnovana mesta … ne gre le za naše udobje, naše počutje, ampak tudi za to, kako se bo na to odzvala mikrobna populacija, kakšen odtis bo to pustilo na naravnem habitatu okoli nas. Ne gre le za izginjanje žuželk in ptic, ampak za to, kakšno spremembo porušeno ravnovesje pušča v plenilski verigi in mikrobioti, ki je povezana s členi v tej verigi. To dvoje moramo znati bolje razumeti.”

 

Kar ga še posebej skrbi, so stiki med boleznimi divjih živali in boleznimi, za katerimi zbolevajo domače živali in na podlagi katerih se lahko virus nato širi na ljudi.

“Poglejmo Kitajsko, kjer je nedavno udaril novi koronavirus. Že od leta 2018 se spopadajo s ponavljajočimi izbruhi tako imenovane afriške prašičje mrzlice. Leta 2018 in 2019 je zaradi te bolezni na Kitajskem poginila polovica prašičev oziroma so jih preventivno usmrtili. Bolezen pa se še vedno širi med divjo populacijo prašičev. Hkrati so se pojavljali novi izbruhi ptičje gripe, ki ogroža predvsem piščance. In zdaj to postavite v kontekst novoletnih praznovanj na Kitajskem. Več sto milijonov ljudi se je združevalo, za svoje zabave so si želeli meso in tudi če bi vse druge države na svetu izvozile svoje prašiče na Kitajsko, še vedno ne bi zadovoljili tamkajšnjega povpraševanja. Prav zaradi tega je bil na tržnice, kakršna je bila tudi tista v Vuhanu, velik pritisk. Ker je že jeseni primanjkovalo prašičjega in piščančjega mesa, so prišle v poštev tržnice z drugim, torej divjim živalskim mesom, saj domače preprosto ni bilo na voljo.”

 

Namesto tunelskega razvijajmo periferni vid

Hrana ni samo produkt, ni samo dobrina, kot so zobne ščetke, kondomi, čevlji in tovornjaki. Hrana je veliko več kot dobrina. Ima svoje mikrobiome, svoje viruse in bakterije, s svetovno trgovino si izmenjujejo tudi vse to, poudarja Waltner – Toews. Tak produkt ima lahko zelo velike posledice na človeško populacijo. Trenutno moramo razmisliti o tem, kako si bomo znali v prihodnje učinkoviteje in bolj obširno deliti informacije, in to ne le med naravoslovnimi znanstveniki, ampak bi morali biti v komunikacijo vključeni tudi družboslovci in analitiki vseh vrst.

“Moj pomislek je, da imamo tunelski vid. Znanstveniki so izjemno dobri v tem, da se osredotočijo na virus specifične vrste in njegovo interakcijo z nami. Problematične pa so nove vrste virusov, ki jih še ne poznamo. In te se je pojavijo z mešanjem med različnimi virusi, ki sobivajo z različnimi vrstami. Te lahko nepričakovano preskočijo na ljudi in se začnejo na neki točki izjemno hitro spreminjati. Trenutno nam manjka širši vpogled v celotno omrežje dogodkov, ob tunelskem potrebujemo tudi periferni vid. Ta pri posamezniku omogoča, da se zaveda stvari okoli sebe in se lažje osredotoči na to, kar je pred njim. V naši situaciji potrebujemo kolektivni periferni vid, torej sodelovanje strokovnjakov, ki se spoznajo na živalske bolezni, na ekonomske zadeve in tako naprej in ki redno izmenjujo poglede. Potrebujemo ekološko-družboslovno-biološko-ekonomsko povezovanje. Skrbi me namreč, da se bomo v prihodnje preveč osredotočali le na novi koronavirus, presenetilo pa nas bo nekaj čisto drugega.”

 

WHO: Ameriška napoved odstopa neumestna

Kako pa sam komentira odziv Svetovne zdravstvene organizacije na trenutno širjenje okužb in napovedi držav, zlasti Amerike, da je proračunsko ne bodo več podpirale?

“Delal in sodeloval sem s številnimi ljudmi v tovrstnih mednarodnih organizacijah, v njih je tudi nekaj mojih študentov. Razumeti moramo, da to niso le organizacije v lasti držav, še vedno pa jih države članice omejujejo s tem, kaj lahko storijo. Niso povsem samostojne. Osebno menim, da bi lahko Svetovna zdravstvena organizacija določene ukrepe sprejela prej in bila bolj odločna, a definitivno v takih trenutkih od držav ne pričakujem, da se umaknejo, da odtegujejo svoj del proračuna, ampak da se še bolj dejavno vpletejo, da še bolj vneto razpravljajo in na mednarodni ravni še bolj živahno izmenjujejo informacije. Umik je napačen odziv. Tudi v prihodnosti nas čakajo pandemije, zato potrebujemo boljše povezovanje držav, ne pa lokalnih osamelcev. Globalne organizacije bodo vse bolj nujne. Narobe se je umakniti, tudi če je kritika utemeljena. Trenutno na Zemlji živi več kot 7 milijard ljudi, ob čemer se virusi požvižgajo na državne meje. Njihovega širjenja ne moremo zajeziti z nacionalnimi mejami.”

 

Kaj bo po pomladi 2020?

Zaradi vse večjega pritiska brezposelnosti bodo začele države sproščati ukrepe, najbrž se bo zgodil drugi val, morda tudi tretji in tako naprej, je prepričan dr. David Waltner Toews. “Hkrati s tem bodo skušali raziskovalci v laboratorijih najti ustrezna cepiva in zdravila, ki bi učinkovala bolje. Vidim tudi, da se odpirajo razprave, kako prestrukturirati zdravstveni sistem, da se bo v tovrstnih krizah odzival učinkoviteje. Velike mednarodne organizacije bodo skušale spet vzpostaviti nadzor, kar pa po mojem mnenju ne bo delovalo in se zna bolezen pojaviti še v srditejši obliki.”

“Zagotovo bo srečanje z novim koronavirusom vplivalo tudi na naše potovalne navade, nosili bomo maske, pomembna bo fizična razdalja, te spremembe bodo postale globalne. Mislim, da se bomo morali tudi naučiti živeti z boleznimi, kot je ta. Nismo več tako optimistični, kot smo bili na primer v 90. letih, ko smo bili prepričani, da bo vse le še bolje, da nas bo napredna tehnologija rešila. Zdaj smo dobili zaušnico in na nas je, da premislimo, kako lahko skupaj delujemo naprej in tudi v prihodnje s pridom ohranjamo medosebne stike.”


26.01.2022

Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


22.12.2021

prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.


01.12.2021

"Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo."

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.


30.11.2021

Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.


23.11.2021

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


18.11.2021

Nimamo nadzora nad širjenjem virusa

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.


18.11.2021

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.


17.11.2021

Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj!

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.


11.11.2021

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo


10.11.2021

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo


06.11.2021

Čim prej korono v muzej!

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain


20.10.2021

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.


13.10.2021

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData


09.10.2021

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.


30.09.2021

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


23.09.2021

Konteksti koronavirusne statistike

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov