Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
“Zdaj je čas mature. Mislim, da maturo ta hip delamo vsi. Matura o koronavirusu, zrelostni izpit. Zaupanje v odgovornost Slovencev in Slovenk pa je naslov te maturitetne naloge.” – dr. Mojca Matičič
Klicni center za informacije o koronavirusu je še vedno dosegljiv na telefonski številki 080 14 04 in od prejšnjega ponedeljka dela po skrajšanem delovnem času, od 8.00 do 16.00. Čeprav se število klicev že manjša, pa dr. Mojca Matičič ugotavlja, da je zanimanje ljudi še vedno močno, vendar bolj skoncentrirano, prejšnji teden so v enem dnevu prejeli skoraj 900 klicev.
Razmere so za zdaj v Sloveniji dobre, v zadnjih petih dneh je bila potrjena samo ena okužba, šlo je za okužbo, prineseno iz tujine. Ta hip največjo grožnjo predstavljajo prav te okužbe, zato morajo vsi, ki pridejo iz tretje države, v štirinajstdnevno karanteno: “Ne smemo zaspati na lovorikah, ravno nasprotno. Glavno igro zdaj igramo mi, ljudje in zdravstveni sistem.”
“Tudi po prvem juniju: fizična distanca. Fizična distanca naj postane naša rutina. Sliši se grozno, nečloveško. Pomembna je tudi higiena rok, umivanje z vodo in milom, razkuževanje, pomembno je, da se obraza ne dotikamo, če nimamo čistih rok. Maske so sekundarni ukrep po presoji posameznika in organizacije.” – Mojca Matičič
Testiranje je tisto, ki nas ta hip rešuje poleg samozaščitnega vedenja. Od prejšnjega tedna pa je v Sloveniji mogoče samoplačniško testiranje, mogoče bomo negativen test potrebovali pri prehodu meje. Test je zelo občutljiv, a test ne vidi virusa, ampak vidi njegov genski zapis, zato je najpomembnejša njegova interpretacija, če gre za aktualen in živ virus ali za nekaj, kar je sicer še prisotno, a ne povzroča več okužbe.
“Cena je visoka, to je tudi vprašanje naših klicateljev. To je molekularna tehnologija, ki zahteva tehnično podporo in človeško podporo, interpretacijo kliničnega infektologa. To so testi, ki uporabljajo visoko tehnologijo, čeprav imajo cene po Sloveniji različne.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
“Zdaj je čas mature. Mislim, da maturo ta hip delamo vsi. Matura o koronavirusu, zrelostni izpit. Zaupanje v odgovornost Slovencev in Slovenk pa je naslov te maturitetne naloge.” – dr. Mojca Matičič
Klicni center za informacije o koronavirusu je še vedno dosegljiv na telefonski številki 080 14 04 in od prejšnjega ponedeljka dela po skrajšanem delovnem času, od 8.00 do 16.00. Čeprav se število klicev že manjša, pa dr. Mojca Matičič ugotavlja, da je zanimanje ljudi še vedno močno, vendar bolj skoncentrirano, prejšnji teden so v enem dnevu prejeli skoraj 900 klicev.
Razmere so za zdaj v Sloveniji dobre, v zadnjih petih dneh je bila potrjena samo ena okužba, šlo je za okužbo, prineseno iz tujine. Ta hip največjo grožnjo predstavljajo prav te okužbe, zato morajo vsi, ki pridejo iz tretje države, v štirinajstdnevno karanteno: “Ne smemo zaspati na lovorikah, ravno nasprotno. Glavno igro zdaj igramo mi, ljudje in zdravstveni sistem.”
“Tudi po prvem juniju: fizična distanca. Fizična distanca naj postane naša rutina. Sliši se grozno, nečloveško. Pomembna je tudi higiena rok, umivanje z vodo in milom, razkuževanje, pomembno je, da se obraza ne dotikamo, če nimamo čistih rok. Maske so sekundarni ukrep po presoji posameznika in organizacije.” – Mojca Matičič
Testiranje je tisto, ki nas ta hip rešuje poleg samozaščitnega vedenja. Od prejšnjega tedna pa je v Sloveniji mogoče samoplačniško testiranje, mogoče bomo negativen test potrebovali pri prehodu meje. Test je zelo občutljiv, a test ne vidi virusa, ampak vidi njegov genski zapis, zato je najpomembnejša njegova interpretacija, če gre za aktualen in živ virus ali za nekaj, kar je sicer še prisotno, a ne povzroča več okužbe.
“Cena je visoka, to je tudi vprašanje naših klicateljev. To je molekularna tehnologija, ki zahteva tehnično podporo in človeško podporo, interpretacijo kliničnega infektologa. To so testi, ki uporabljajo visoko tehnologijo, čeprav imajo cene po Sloveniji različne.”
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov