Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer spada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, "da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten".
"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo."
Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, "še nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo".
"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost."
V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so "ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju".
Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer spada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, "da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten".
"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo."
Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, "še nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo".
"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost."
V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so "ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju".
Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.
Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay
Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?
O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Neveljaven email naslov