Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost."
"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"
Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega."
"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."
Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost."
"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"
Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega."
"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."
Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov