Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jakob Hočevar - JH Boards

08.05.2021

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval. »Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!« Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril: »Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'« KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk. Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

Izdeluje unikatne rolke iz naravnih ter lokalno pridelanih materialov

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval.

»Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!«

Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril:

»Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'«

KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA

Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk.

Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

 


Kulturomat

668 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Jakob Hočevar - JH Boards

08.05.2021

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval. »Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!« Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril: »Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'« KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk. Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

Izdeluje unikatne rolke iz naravnih ter lokalno pridelanih materialov

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval.

»Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!«

Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril:

»Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'«

KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA

Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk.

Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

 


03.06.2023

Danska pisateljica Mette Vedsø in knjiga 130 utripov na minuto

Mette Vedsø je diplomirala iz kemije in biotehnologije v Århusu na Danskem. Takoj po študiju se je vpisala na Akademijo za kreativno pisanje v Københavnu. Svoje prvo delo je izdala leta 2011, od takrat je napisala več kot petdeset knjig za otroke in mladino ter se uveljavila kot pisateljica. Njeno pisanje je občutljivo, rahločutno, polno empatije in poezije pa tudi humorja. Zapisuje tiste zgodbe, o katerih nočemo zares govoriti, a ne moremo mimo njih. Nič drugače ni v njeni knjigi 130 utripov na minuto, ki jo je v slovenščino za založbo Miš prevedel Darko Čuden. Zgodba o najstinici Pi, ki jo šolski sistem, točkovanje, ocene in nenehni pritisk sovrstnikov spravi do napada tesnobe. Nenadoma se mora ustaviti, vzeti si mora odmor. Vpraša se, kako naprej. Odgovore pa najde šele takrat, ko v njen svet nepričakovano vstopijo ljudje s svojimi težavami, ki jih poskuša rešiti Pi in pred njo se odpre popolnoma nov pogled na svet. Na povabilo založbe Miš je Mette Vedsø obiskala šole po Sloveniji in predstavljala svoj roman ter rušila tabuje o tesnobi, mi pa smo jo ujeli pred mikrofon.


27.05.2023

Tina Pezdirec želi postati operna pevka

Nastopila je v resničnostnem šovu Slovenija ima talent 2021 in prišla vse do finala. Mi smo jo na OŠ Metlika spoznali v njenem domačem okolju, stran od medijskih luči in izvedeli marsikaj zanimivega. Gostja Kulturomata je Tina Pezdirec.


12.05.2023

Družinski etno muzikal Kresna noč

V Cankarjevem domu se je v sredo 16. maja odvila premiera družinskega muzikala Kresna noč. Predstava, polna čarobnih zvokov, glasbe in tišine, nas s prizori skrivnostnega pričakovanja in duhovite akcije vodi v zaključno kresovanje in spoznanje, da je svetloba, ki premaga temo, v nas samih. Če jo le znamo deliti. Pred mikrofon smo tako med vajo ujeli ustvarjalce muzikala.


13.05.2023

Glej: Festival mladinskega avtorskega gledališča FUN

Sovražni govor na spletu in v vsakdanjem življenju, polarizirana javna mnenja in konflikti v družbi se stopnjujejo. Pristojni sprejemajo odločitve o naših življenjih, a vendarle, kje se lahko tu sliši glasove mlajših generacij? Ravno njihovi glasovi, ki bi morali biti v odločanju o prihodnosti najbolj relevantni, so pogosto utišani ali preslišani. Zato pa jim možnost slišanja ponujata program Generacija, generaciji ter mednarodni festival mladinskega avtorskega gledališča FUN, ki poteka v gledališču Glej.


05.05.2023

Bralnospodbujevalna akcija 2023

Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, v Mestni knjižnici Ljubljana, Pionirski skupaj s Slovensko sekcijo IBBY tradicionalno pripravijo Bralnospodbujevalno akcijo. Akcija 2023 je motivirana z letošnjo poslanico IBBY, ki nosi naslov Jaz sem knjiga, preberi me! V okviru akcije sta vodja Pionirske, Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič pripravili tematski seznam s 130 bralnimi predlogi. Pred mikrofonom se nam je tako pridružila vodja Pionirske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim bo predstavila letošnjo Bralno spodbujevalno akcijo – kaj vse so ob njej pripravili za mlade bralce – ter knjigi, ki ju bralnospodbujevalni katalog priporoča.


13.04.2023

Jutri je v sanjah izgledal drugače (Festival Transgeneracije, 4. del)

V zadnjem Kulturomatu smo se udeležili zadnjega dogodka festivala. Ta se je končal s predstavo četrtih letnikov srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije v Ljubljani. Predstava je nastajala ob pomoči mentorjev Primoža Ekarta in Barbare Krajnc Avdić, dijaki pa so na odru prikazali, kaj vse so se naučili v štirih letih šolanja. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so tako odigrali predstavo z naslovom Jutri je v sanjah izgledal drugače avtorice Nine Kuclar Stiković.


13.04.2023

Razstava fotografskih del (Festival Transgeneracije, 3. del)

V prejšnjih dveh Kulturomatih smo že dodobra spoznali festival Transgeneracije. Ob odprtju razstave, 5. aprila, smo poleg likovnih ustvarjalcev ujeli pred mikrofon tudi fotografe. V tokratni oddaji bomo tako spoznali še fotografski del razstave, ki je bila v prvem preddverju Cankarjevega doma na ogled vse do štirinajstega aprila.


13.04.2023

Razstava likovnih del (Festival Transgeneracije, 2. del)

Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije letos ponuja tudi razstavo likovnih in fotografskih del. Na ogled bo do 14. aprila. Tako kot celotni festival združuje dijake iz vse Slovenije. V tokratnem Kulturomatu bomo spoznali ustvarjalce likovnih del, ki smo jih ujeli pred mikrofon ob odprtju razstave.


08.04.2023

Plesna predstava Abirble (Festival Transgeneracije, 1. del)

Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije se po letih premora zaradi epidemičnih razmer vrača v Cankarjev dom. Ohranil je svoje osnovno vodilo: spremljati in spodbujati umetniško produkcijo dijakov ter jo razkrivati drugim rodovom. Na festivalu bo dvanajst gledaliških in plesnih produkcij ter približno sto likovnih, fotografskih, stripovskih in videodel. Največje zanimanje občinstva vsako leto pritegnejo gledališke produkcije (najboljša skupina bo tudi letos nagrajena z možnostjo ustvarjanja nove produkcije v Štihovi dvorani), a se jim zaradi svoje vedno bolj interaktivne narave postavlja ob bok tudi razstava, ki bo na ogled v Prvem preddverju. V štirih sobotah in štirih Kulturomatih bomo poročali o štirih osrednjih umetniških smereh festivala. V tokratni oddaji bomo oddajo namenili plesu. Pred mikrofon smo ujeli učenke srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana z mentorico Nino Fajdiga, ki so na festivalu izvedle plesno predstavo Abirble.


23.03.2023

Leyre Legarda Ventura

Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino.


23.03.2023

Trine

Trine Slabe od leta 2015 naprej prebiva v Združenih državah Amerike, kjer obiskuje srednjo šolo. Glasba jo spremlja že od mladih nog in ostaja z njo še danes. Vse se je začelo s pevskim zborom, nadaljevalo s klavirjem in kitaro, zdaj pa lahko na pretočnih platformah poslušamo že kar štiri njene avtorske skladbe. Te skladbe nastanejo takrat, ko se vrne v Slovenijo. Kako poteka njeno glasbeno ustvarjanje in kakšno je življenje v Ameriki, pa izveste v Kulturomatu z Gašperjem Stražišarjem.


07.03.2023

Antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev: Polževi razmisleki

V Kulturomatu bomo tokrat predstavili prav posebno zbirko. Hana Bujanovič Kokot in Selma Skenderović sta se namreč lotili uredniškega projekta in izdali Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev. Več pa v pogovoru z Ano Lorger in Hano Bujanovič Kokot.


11.03.2023

Smetnaki

V današnjem Kulturomatu smo na vaji pred mikrofon ujeli skupino Smetnaki iz Kranja. Tam so se ustanovili zaradi dogodka TEDx na Gimnaziji Kranj in od tistega dne naprej ostali trdno povezani. Kljub nekaterim članskim pretresom niso razpadli in vztrajajo pri ustvarjanju avtorske glasbe. Konec letošnjega leta bodo izdali tudi svoj prvi album. Gal Grobovšek - saksofon, vokal Žan Škrjanec - pozavna Anže Balantič - trobenta Rok Valjavec - kitara Amadei Šaršanski - bas Anže Podobnik - bobni


16.02.2023

Nejc Rac in skupina Birdland

Poezija, beseda, glasba. To so tri reči, ki Nejca Raca spremljajo od malih nog. Sprva je pisal osnovnošolske pesmice, resneje nadaljeval s pisanjem v srednji šoli in ob koncu te izdal prvo pseniško zbirko. Konec leta 2019 je nastala glasbena skupina Birdland, katere del je tudi Nejc. V letošnjem letu jih čaka izid prvega albuma. Poleg predstavitve Nejčeve pesniške plati bomo tako v Kulturomatu tudi slišali nekatere skladbe skupine Birdland.


16.02.2023

Odprta scena gre na turnejo

Odprta scena je ekipa mladih, ki od leta 2021 skupaj gradijo in ustvarjajo prostor, v katerem iščejo svež koncept iskanja lastnega umetniškega izraza. Skupina deluje na osnovi timskega dela in demokracije ter ustvarja razne umetniške projekte. Njihov zadnji projekt pa je predstava Razredni sovražnik, s katero se bodo v prihajajočih mesecih odpravili na turnejo. Pred mikrofonom so se nam pridružili predsednica Odprte scene Tia Lončar ter člana igralskega nasambla Ana Pribošič in Luka Kotnik.


16.02.2023

Manga: Človek za nobeno rabo

Pri založbi VigeVageKnjige so izdali prvo mango in iz japonščine prevedli prvo mango mojstra Yosihara Tsuge. Manga Človek za nobeno rabo je doslej zadnje delo mojstra Tsugeja, ki je sprva serijsko izhajala v letih 1985 in 1986 v četrtletni reviji Comic Baku. Danes velja za najbolj priljubljeno delo mojstra Tsugeja in vsaj delno temelji na njegovih življenjskih spominih. Kot pravijo pri založbi, je to knjiga, v kateri gre zares in v kateri je svet, kakršen je, zaradi česar je manga izjemno popularnost doživela tako na Japonskem kot v nekaterih prevodih. V slovenščino je mango prevedel Iztok Ilc, več pa nam bo povedala današnja gostja Kulturomata urednica Anja Zag Golob.


12.01.2023

Jaša Kljun - NoKiltr

NoKiltr oziroma Jaša Kljun je mladi glasbeni producent, ustvarjalec zvoka in glasbene spremljave, ki svoje ustvarjanje usmerja predvsem v rap. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako elektronska glasba nastane in kaj pomeni ustvarjanje beata.


12.01.2023

Timi Sitar in modno ter grafično oblikovanje

Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.


12.01.2023

Luka Kesič - Minnite

Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.


12.01.2023

ZOYA in nov singel "Sugar To Poison" 

Zoja Kogej se z glasbo srečuje že od mladih nog, saj jo je ta spremljala na vsakem koraku. Med pospravljanjem sobe, na poti v šolo in iz nje, tudi med opravljanjam domače naloge. S koncem osnovne šole je Zojo resneje začela zanimati glasba in tako je posnela svojo prvo samostojno skladbo z naslovom Sugar to poison. Kako se je srečala s petjem in kako je nastala skladba, pa izveste v Kulturomatu.


Stran 3 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov