Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.
»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«
Makove zveri
Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.
Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe -
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.
Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.
Prostočasne aktivnosti
In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.
Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.
Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.
Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.
»Prek poezije osrečujem sebe in to, da lahko s poezijo povem, kaj čutim, je največja sreča, ki jo lahko dosežem in delim.«
Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.
»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«
Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.
Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe ‒
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.
Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.
In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.
Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.
Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.
Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.
668 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.
»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«
Makove zveri
Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.
Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe -
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.
Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.
Prostočasne aktivnosti
In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.
Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.
Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.
Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.
»Prek poezije osrečujem sebe in to, da lahko s poezijo povem, kaj čutim, je največja sreča, ki jo lahko dosežem in delim.«
Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.
»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«
Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.
Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe ‒
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.
Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.
In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.
Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.
Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.
Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.
Danes se v Kulturomatu odpravljamo okoli sveta. Pokukali bomo v zakulisje Božiča in spoznali, kako mladi po svetu praznujejo ta praznik. Pred mikrofon je Lana Furlan ujela Leonardo Šoko, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine, Cristiána Romana iz Čila in pa Nourelein Elmarsafy iz Egipta. Udobno se namestite, saj se potovanje začenja!
Pred nami so prazniki in vsi se že veselimo, da jih bomo preživeli s tistimi, ki jih imamo najrajši. Včasih pa se zgodi, da nam pot prekriža zdravje. Marsikateri otroci so tako za praznike v bolnišnici. In čeprav dneve preživijo v sobah, to ne pomeni, da so kaj manj ustvarjalni. Pravzaprav nasprotno. Ustvarjajo še več. V tokratnem Kulturomatu bomo tako prisluhnili poeziji otrok iz Bolnišnične osnovne šole Ledina v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Julija Bauer je dijakinja 4. letnika likovne gimnazije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Kljub temu, da obožuje vse vrste umetnosti, vse od risanja pa do glasbe, jo najbolj navdušuje film. Na filmsko potovanje se je skupaj z Julijo odpravila Lana Furlan.
V tretjem Knjigomatu bomo spoznali pasjo biografijo o kužku Švrku, se potopili med nove dogodivščine Pasjega moža, z miškami iskali ženina, spoznali globalno segrevanje in odšli v Medsvet.
Pred mikrofonom smo na OŠ Orehek Kranj, kjer je potekal 11. festival naše prihodnosti, povabili učenca 9. razreda Izaka Piriha. Izak je hud deklamator, vodi pa tudi številne prireditve. Spoznajte ga v Kulturomatu!
Zlata hruška je znak kakovosti mladinskih knjig. To posebno priznanje in nalepko prejmejo le najboljše knjige, ki so izšle v letošnjem letu. In v tem tednu so v Pionirski knjižnici podelili kup novih hrušk. Pred mikrofon smo ujeli Darjo Lavrenčič Vrabec, ki je predstavila praznik zlatih hrušk in svoji najljubši knjigi iz letošnjega izbora.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Maya Inkret je mlada glasbenica, ki se predstavlja pod umetniškim imenom Soul Maya. Pred kratkim je izdala svoj prvi album. Kot pravi sama, se žanrsko ne opredeljuje predvsem zato, ker je album nastal spontano, torej z željo po izražanju svojih občutkov skozi glasbo. V današnjem Kulturomatu pa smo v pogovoru z Majo odkrivali, kako je album nastal in kaj jo čaka v prihodnje, ter prisluhnili kar dvema skladbama iz albuma.
V tokratnem Knjigomatu predstavljamo cel kup knjižnih novosti. Tako si lahko najmlajši znova pripravite bralni seznam. Zbirate lahko med slikanico brez besed, zastavite svoja vprašanja polžku Oliju, ali pa odkrivate svoj notranji svet skupaj z dijakinjo Frances ter spoznate še kup drugih knjig.
Ob poslušanju današnjega Kulturomata bomo spoznali letošnje zmagovalce Špil Lige, glasbeni konglomerat z imenom Špil Ligni. Gre za prav posebno glasbeno skupino mladih ustvarjalcev, ki se žanrsko ne opredeljuje. Igrajo džez, rok, pank, rap, trap in še bi lahko naštevali. V Kulturomatu se nam bodo predstavili, poslušali pa bomo tudi njihovo skladbo z naslovom Seen.
Pred mikrofon smo ujeli 6-člansko skupino iz Žalca. Skupina Pamži glasbo ustvarja vse od osnovne šole, kjer so za namene šolske prireditve ustvarili bend. Zase pravijo, da preigravajo vse od bluesa do rokenrola, v njihovih skladbah pa se je pojavijo tudi elementi hard rocka. Kako potekajo njihove vaje in kdo ima glavno besedo v bendu, pa slišite v današnjem Kulturomatu.
Pri založbi VigeVageKnjige so naredili prav posebno predstavo po priljubljenem otroškem stripu Akisi. Predstava pa je posebna zato, ker so lutke narejene iz gline in nastajajo sproti.
Vsako zadnjo soboto v mesecu bo namesto Kulturomata v oddaji Hudo rubrika Knjigomat. Skupaj se bomo sprehodili med knjižnimi policami in pokukali med knjige. Raziskali bomo, kaj novega so založbe izdale, katere knjige prebrati, katere stripe odpreti in katere slikanice poiskati. Tokrat smo spoznavali 70 let zbirke Čebelice, spoznali navihano Akisi ter Pozabljivo stonogo, po telefonu pa se nam je oglasila urednica Nika Susman.
Preteklo soboto smo v Kulturomatu spoznavali, kaj sploh je bonton in kaj vse pod izraz bonton spada. Spoznali smo, da je najpomembneje, da smo do ljudi pozorni in spoštljivi. Tokrat pa bomo z mag. Simono Lečnik Očko odkrivali katere vrste bontona poznamo. Raziskali bomo, kako se obnašamo v šolo, kako v gledališči in kako na svečani večerji.
V današnjem Kulturomatu bomo raziskovali bonton. Zanimalo nas bo, kaj bonton pravzaprav je, kako je nastal in kaj bonton sploh pomeni. Raziskali bomo, kaj so to, vrednote, kaj pomeni družba in kako se bontona lahko naučimo. Za vse odgovore nam bo v pomoč magistrica mednarodnih in diplomatskih študij Simona Lečnik Očko.
Na 11. mednarodnem festivalu srednješolskega gledališča Juventfest v Sarajevu bo kot edina slovenska uprizoritev nastopila predstava z naslovom Hobotnica počasi leze sama vase. Za scenarij in režijo je poskrbela Lara Nia Matos, dijakinja 4. letnika SVŠGUGL-a. O tem, kako je predstava nastajala in s kakšnimi izzivi so se dekleta med vajami soočala, pa slišite v današnjem Kulturomatu.
Tokrat se nam je v Kulturomatu predstavila mlada in nadobudna oblikovalka Hana Besjedica. Svojo oblikovalsko pot je začela na začetku srednje šole, sedaj pa že pripravila vrsto projektov, ki odmevajo širom Slovenije. S Hano smo otvorili novo sezono Kulturomatov.
Kulturomat se s koncem šolskega leta odpravlja na poletne počitnice. In kot vsako leto vam v zadnjem Kulturomatu predstavimo poletne bralne nasvete. Letos pa smo se odločili, da vam v branje ponudimo risoromane in stripe. Za pomoč pri sestavljanju seznama pa smo prosili urednico založbe VigeVageKnjige Anjo Zag Golob. Katere risoromane prebrati poleti? Prisluhnite.
V Kulturomatu sta se nam pred mikrofoni pridružila Liza Končar in Timotej Poznič, ki sta v začetku meseca junija izdala album z naslovom Gola Ljubav. Album vsebuje 8 skladb, za katere je besedila in glasbo napisala Liza, v njih pa predeluje osebne pretekle izkušnje življenja. Aranžmaje je na kitari ustvaril Timotej Poznič, ki je sedaj že uveljavljeno ime med mlado slovensko glasbeno sceno. Spregovorili smo o nastajanju albuma, o glasbi in o pomembnosti slovenskega jezika ter premierno odvrteli skladbo Ne fina tišina.
Jet Black Diamonds je skupina mladih glasbenikov, ki se poznajo še iz osnovne šole. V prostem času so igrali priredbe znanih skladb, resneje pa so se z glasbo začeli ukvarjati v srednji šoli. Poleti 2021 so izdali singl Retro anorak, ki je v hipu obnorel sprva lokalno, nato pa še celotno slovensko občinstvo, kmalu pa je postal tudi popevka tedna na Valu 202. Sledila je epidemija, glasbeno ustvarjanje se je preselilo na splet. Pred kratkim so izdali novi singl z naslovom Strah me je. Pred mikrofon smo ujeli dva člana skupine, Domna Lemuta in Mateja Komparo.
Neveljaven email naslov