Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
925 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
V Evropi so močno odmevali izidi nemških parlamentarnih volitev, ki so temeljito premešale politične karte v gospodarsko najmočnejši članici Unije. Za zdaj ostaja neznanka, katera koalicija bo vladala v Berlinu. V Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi po nemirnem Zahodnem Balkanu, vrelišče je bilo tokrat na meji med Srbijo in Kosovom. Pogledali bomo tudi, kako talibanski oblastniki preoblikujejo Afganistan po svojem okusu.
Letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je po navadi nekakšen sejem svetovne politike, kjer si voditelji bolj ali manj vplivnih držav na newyorški Vzhodni reki izmenjajo stališča o tem in onem. Za letošnje zasedanje se zdi, da je takih res veliko in da želijo izkoristiti trenutek, da morda še zadnjič opozorijo svet na težo svojih problemov. Evropa na to, da se krha njeno zavezništvo z Ameriko, talibani pa na to, naj se jih v svetovni skupnosti končno začne jemati kot legalno oblast v Afganistanu. Voditelji balkanskih držav opozarjajo, da se napetosti krepijo na severu Kosova, kjer se Srbi in Albanci gledajo skozi daljnoglede ne ostrostrelnih puškah, v Bosni in Hercegovini, kjer zaradi blokad sistema javnim uslužbencem grozi, da bodo ostali brez plač. Seveda pa je trimesečno zasedanje priložnost tudi za lepe trenutke, na primer za izmenjavo državnih odlikovanj med predsednikom Slovenije in Republike Koreje.
Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.
Tudi v teh dneh smo poročali o katastrofalnih poplavah, tokrat v osrednji Mehiki, kjer je v mestu Tula voda – kot posledica zelo močlnih padavin – poplavila bolnišnico, ki je nato ostala brez električne energije. Umrlo je najmanj 17 pacientov, med njimi več covidnih bolnikov, priključenih na kisik. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih tudi novinarji, specializirani za zdravstvena vprašanja, svetovne voditelje pozivajo k sprejetju ukrepov za občutno znižanje izpustov toplogrednih plinov. V Labirintih sveta tudi o razmerah v Afganistanu, kjer so talibani oblikovali novo vlado in napovedali vladavino šeriatskega prava.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Medtem, ko na olimpiadi v Tokiu padajo novi rekordi, je Grčijo, Turčijo in Bolgarijo prizadel zgodovinski vročinski val s katastrofalnimi požari. Politično opustošenje je tudi na beloruskih tleh. V pričakovanju prve obletnice pregovorno ukradenih predsedniških volitev se vrstijo mednarodne kritike o nedopustnem ravnanju avtokrata Lukašenka. Ne nazadnje je nanj opozorila tudi mlada beloruska atletinja Timanovska, ki se je uprla predčasni prisilni napotitvi z olimpijskih iger v domovino in zaprosila za humanitarni vizum. Kot je bilo pričakovati po vojaškem umiku ameriških enot talibanski režim postopoma prevzema nadzor nad vse večjih delom ozemlja v deželi pod Hindukušem.
Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo tudi osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.
Osem let je minilo, odkar je Edward Snowden razkril, da obveščevalne službe vdirajo v našo zasebnost, medtem ko mi brskamo po spletu. Afera, povezana z izraelskim programom Pegasus, pa je pokazala, da je dovolj že, če imamo v žepu pametni telefon. Vohuni tako ne opazujejo le sovražnikov, tarče so tudi zavezniki, novinarji, praktično vsi mi. Dogaja se to, kar so mnogi napovedovali ob pričakovanju ameriškega umika iz Afganistana. Talibani nadzirajo večji del države. Njihov teror pa spominja na čas pred ameriškm posredovanjem. Kaj to pomeni v okviru rusko-ameriških donosov in odnosov s Kitajsko? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.
NAPOVED. Evropska unija namerava odločno ukrepati zoper podnebne spremembe, k temu bomo morali prispevati prav vsi državljani. Zaradi revščine in pomanjkanja hrane je na Kubi izbruhnilo silovito nezadovoljstvo, oblasti v Havani pa so prst znova uperile v Združene države Amerike. Bo potrdilo o cepljenju proti covidu-19 postalo vstopnica za normalno življenje? Tudi o tem v Labirintih sveta ob 14.30 na Prvem. Pripravila jih je Sandra Krišelj.
Že v začetku poletja se spopadamo z novimi vročinskimi rekordi. V državah, o katerih smo se še nedavno učili, da so za njih značilna poletja s temperaturami okrog 20 stopinj, se morajo učiti, kako preživeti pri skoraj 50 stopinjah Celzija. Ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili poslanci Evropskega parlamenta kritični do premajhnih podnebnih ambicij naše države, pa tudi do razmer glede vladavine prava in svobode medijev. Hud napad na novinarstvo pa se je zgodil na Nizozemskem. Preiskovalni novinar Peter R de Vries, ki so ga ustrelili v središču Amsterdama, se bori za življenje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Iran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji razumejo kot premik h konsolidaciji razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki: Herbert Kickl navdih išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor zanikuje pristojnosti evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča osuplo, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje s temo LGBT.
Evropska turneja ameriškega predsednika daje vtis, da so se v čezatlantske odnose vrnili že skoraj pozabljeni časi dostojnosti, spoštljivosti ter poudarjanja skupnih interesov. Joe Biden je ponudil vtis ameriškega voditeljstva, a evropska stran je po štirih letih trumpizma zelo zadržana. Ključna stična točka so očitno postali pristopi Kitajske ter Rusije, medtem ko se vsebinsko ameriško-evropski odnosi čez noč še ne bodo uredili. Podobno, kljub sredinemu sestanku Bidena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, velja za odnose med hladnovojnima tekmicama. Teden zaznamuje tudi konec 12-letne vladavine Benjamina Netanjahuja v Izraelu.
Medtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu.
Ta teden je zaznamovalo padanje okostnjakov iz omar. Kanadska vlada ob odkritju 215 posmrtnih ostankov otrok v katoliških internatih od papeža Frančiška zahteva opravičilo, staroselcem, ki se v kanadski družbi še vedno srečujejo z rasnimi predsodki, pa je obljubila preiskavo tudi drugih skritih grobišč. V ZDA so zaznamovali 100. obletnico od pokola v premožni temnopolti četrti v Tulsi v Oklahomi, ko je oborožena množica belcev v treh dneh pobila približno tristo ljudi. Kitajska se po nedavno objavljenem popisu prebivalcev boji posledic staranja prebivalstva, zato je družinam dovolila namesto enega in pozneje dveh - po tri otroke, kar pa zaradi visokih stroškov vzgoje otroka in slabih pogojev v službah za matere najverjetneje ne bo imelo velikega učinka.
Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, da z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko? Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je že samo osebno srečanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu korak naprej za mir v svetu dobra novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj približna prekinitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki to niso, izbiramo sami, po lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.
Neveljaven email naslov