Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 100. obletnici rojstva slikarke in pedagoginje
Ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič je šest slovenskih galerij pripravilo skupen projekt z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli informacijsko razstavo o projektu ter življenju in delu umetnice, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo podarjenih del Alenke Gerlovič, sledile bojo še razstave v Novem mestu, Brežicah, Ribnici in še dve v Ljubljani.
Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, diplomirala je leta 1941 v Zagrebu, med vojno se je pridružila Osvobodilni fronti in se ukvarjala s partizansko grafiko. Po vojni se je posvetila likovni pedagogiki in se vztrajno zavzemala za posodobitev pouka likovne vzgoje, napisala je tudi priročnik za učitelje, kot članica Društva slovenskih likovnih umetnikov pa ves čas tudi za status umetnikov. Pred upokojitvijo leta 1968 je slikala predvsem med počitnicami. Motivika njenega dela je bila pokrajina, predvsem mediteranska, v začetku je ustvarjala v tehniki olja in med prvimi slovenskimi umetniki akrila, v katerem je razvila zanjo značilen abstrahiran geometričen slog z dodajanjem različnih materialov. Veliko je potovala po vsem svetu in prinašala domov skice, risbe in diapozitive, po katerih je delala v ateljeju. Po upokojitvi in predvsem v zadnjem desetletju življenja se je njeno slikarstvo zelo razcvetelo, atelje je zamenjalo slikanje na prostem, ekspresivne impresije narave je ustvarjala na nekonvencionalen grafičen način v tehniki akvarela. Alenka Gerlovič je velik del svojega opusa poklonila Posavskemu muzeju v Brežicah, kjer je preživela otroštvo in bila njihova častna občanka, kako predana in razmišljujoča umetnica je bila, pa lahko preberemo v njeni avtobiografiji z naslovom Okruški mojega življenja iz leta 2007, ko je prejela tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Likovni odmevi objavljamo njeno pripoved o življenju in umetniški poti, ki je bila posneta deset let pred umetničino smrtjo.
739 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Ob 100. obletnici rojstva slikarke in pedagoginje
Ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič je šest slovenskih galerij pripravilo skupen projekt z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli informacijsko razstavo o projektu ter življenju in delu umetnice, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo podarjenih del Alenke Gerlovič, sledile bojo še razstave v Novem mestu, Brežicah, Ribnici in še dve v Ljubljani.
Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, diplomirala je leta 1941 v Zagrebu, med vojno se je pridružila Osvobodilni fronti in se ukvarjala s partizansko grafiko. Po vojni se je posvetila likovni pedagogiki in se vztrajno zavzemala za posodobitev pouka likovne vzgoje, napisala je tudi priročnik za učitelje, kot članica Društva slovenskih likovnih umetnikov pa ves čas tudi za status umetnikov. Pred upokojitvijo leta 1968 je slikala predvsem med počitnicami. Motivika njenega dela je bila pokrajina, predvsem mediteranska, v začetku je ustvarjala v tehniki olja in med prvimi slovenskimi umetniki akrila, v katerem je razvila zanjo značilen abstrahiran geometričen slog z dodajanjem različnih materialov. Veliko je potovala po vsem svetu in prinašala domov skice, risbe in diapozitive, po katerih je delala v ateljeju. Po upokojitvi in predvsem v zadnjem desetletju življenja se je njeno slikarstvo zelo razcvetelo, atelje je zamenjalo slikanje na prostem, ekspresivne impresije narave je ustvarjala na nekonvencionalen grafičen način v tehniki akvarela. Alenka Gerlovič je velik del svojega opusa poklonila Posavskemu muzeju v Brežicah, kjer je preživela otroštvo in bila njihova častna občanka, kako predana in razmišljujoča umetnica je bila, pa lahko preberemo v njeni avtobiografiji z naslovom Okruški mojega življenja iz leta 2007, ko je prejela tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Likovni odmevi objavljamo njeno pripoved o življenju in umetniški poti, ki je bila posneta deset let pred umetničino smrtjo.
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
"Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor
O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu
Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika
Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani
V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.
Neveljaven email naslov