Čeprav je slikar, ki bi 4. januarja praznoval 150-ti rojstni dan, številne krajine ustvaril drugod po svetu, jih doživljamo kot tipično slovenske podobe

Slovenci do umetnostnega fenomena, ki ga imenujemo slovenski impresionizem, čutimo posebno naklonjenost, med drugim zato, ker so ti umetniki ključno prispevali h kulturnemu opredeljevanju Slovencev kot samostojne narodne skupnosti. Tako Beti Žerovc razmišlja o četverici, v katero se umešča tudi Matija Jama, ki bi prvi teden januarja praznoval 150-ti rojstni dan. Velja za razmišljujočega in delovnega slikarja, znanega po številnih krajinah, ki so ga zanimale predvsem s slikarskega vidika. Način upodabljanja je pogosto prilagajal motivom – snežne krajine zaznamujejo široke, pastozne poteze,  iz poletnih prizorov pa zaradi nasičenih površin z drobnimi črticami ali pikami kar žari občutek vročine. Posebna značilnost njegovega opusa ni razvoj k ustaljenemu načinu dela, temveč velika in stalna tehnična spremenljivost, je o študijsko poglobljenem slikarju v monografiji Slovenski impresionisti zapisala Beti Žerovc, ki v pogovoru predstavi tudi umetnikovo pestro življenjsko pot. Z ženo, slikarko Louise Raders sta se pogosto selila po svetu, celo še nekaj časa po rojstvu otrok, in tako so pravzaprav številni Jamovi motivi, ki jih danes dojemamo kot značilno slovenske, nastali drugod.

"Način upodabljanja je prilagajal motivom: denimo, v nasprotju s preprostim, kompaktnim in zelo slikarskim Mostom je slikar v sočasnih sous-boisih veliko bolj zgovoren in barvit. Razgibana poteza prinaša živahnost v podobe in vzbuja iluzijo nežnega, stalnega premikanja v naravi, drobnega nemira vode, listja in trav." Beti Žerovc, Slovenski impresionisti