Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Laibach: "Mi smo siti umetnosti, mislimo, da je precenjena"

08.04.2022


Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe v ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart

Večmedijska skupina Laibach, ustanovljena leta 1980 v Trbovljah, je dosegla svetovno prepoznavnost, za katero ni zaslužna le njihova eksperimentalna in udarna glasba, temveč močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že od samih začetkov pa ustvarjajo tudi likovna dela. V ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart si na razstavi Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe lahko ogledamo slike velikih formatov iz zadnjega obdobja.

Skupina Laibach je leta 1984 soustanovila umetniški kolektiv NSK – Neue Slowenische Kunst, katere del je tudi skupina Irwin, ki jo poznamo predvsem po slikarskih in vizualno-konceptualnih umetniških delih. A te ne gre mešati z likovno produkcijo Laibacha, ki je že svoje prve nastope prirejal v galerijskih prostorih. Šlo je za kombinacijo slike in zvoka. Najprej so postavljali prostorske instalacije, pojasni ustanovni član Jani Novak. Kustosinja in kritičarka Barbara Borčić pa zapiše:

"Ko je Laibach v svojo umetniško prakso vpeljal postopke apropriacije in montaže, je svojo metodo poimenoval retroavantgarda, umetniško delo pa razumel kot stališče o umetnosti, družbi in politiki. S to metodo, ki jo bistveno določa ponovna uporaba izbranih že izdelanih podob, izpostavi tematiko originala in kopije, vzpostavi kolektivno delo in zavrača individualnost, vpelje anonimnost in psevdonime in izkoristi možnosti reproduktivne tehnike. Referenčno polje Laibach Kunst je široko: simbole revolucionarne preteklosti – partizanske grafike – in medijske simbole slovenstva – knežji kamen, vršaci, jeleni, sejalec – postavi ob kultne podobe socrealizma in nacikunsta, žanrsko in historično slikarstvo ob ruski umetniški eksperiment, Entartete Kunst in futurizem. Z demontažo in (re)montažo podob in sopostavljanjem raznovrstnih virov in motivov, ideoloških in kulturnih kodov združuje nezdružljivo".

Barbara Borčić v spremnem besedilu ob razstavi izpostavi moč znaka. Lahko bi rekli, da skupino Laibach, ki je s svojo močno ikonografsko identiteto tudi sama dobila simbolen pomen, vsaj posredno zaznamuje raziskovanje znaka kot pojava. Famo je sprožal tudi njihov križ.

Avantgardna umetnost, tudi taka, kot jo je ustvarjal Kazimir Malevič, in ki jo Laibach apropriira iz zgodovine, je bila pogosto režimsko zatirana. Laibach pa je sam provociral režime. Njihova likovna dela so torej vsebinsko in žanrsko eklektična, veliko je sklicev na dela drugih umetnikov.

V galeriji Sloart nas slike Laibacha nagovarjajo s svojo monumentalnostjo. Gre za neke vrste apropriacijo svojih lastnih zgodnjih podob. To so motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Prodajno razstavo Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe si lahko ogledate do 27. maja.


Likovni odmevi

739 epizod


Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

Laibach: "Mi smo siti umetnosti, mislimo, da je precenjena"

08.04.2022


Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe v ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart

Večmedijska skupina Laibach, ustanovljena leta 1980 v Trbovljah, je dosegla svetovno prepoznavnost, za katero ni zaslužna le njihova eksperimentalna in udarna glasba, temveč močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že od samih začetkov pa ustvarjajo tudi likovna dela. V ljubljanski prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart si na razstavi Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe lahko ogledamo slike velikih formatov iz zadnjega obdobja.

Skupina Laibach je leta 1984 soustanovila umetniški kolektiv NSK – Neue Slowenische Kunst, katere del je tudi skupina Irwin, ki jo poznamo predvsem po slikarskih in vizualno-konceptualnih umetniških delih. A te ne gre mešati z likovno produkcijo Laibacha, ki je že svoje prve nastope prirejal v galerijskih prostorih. Šlo je za kombinacijo slike in zvoka. Najprej so postavljali prostorske instalacije, pojasni ustanovni član Jani Novak. Kustosinja in kritičarka Barbara Borčić pa zapiše:

"Ko je Laibach v svojo umetniško prakso vpeljal postopke apropriacije in montaže, je svojo metodo poimenoval retroavantgarda, umetniško delo pa razumel kot stališče o umetnosti, družbi in politiki. S to metodo, ki jo bistveno določa ponovna uporaba izbranih že izdelanih podob, izpostavi tematiko originala in kopije, vzpostavi kolektivno delo in zavrača individualnost, vpelje anonimnost in psevdonime in izkoristi možnosti reproduktivne tehnike. Referenčno polje Laibach Kunst je široko: simbole revolucionarne preteklosti – partizanske grafike – in medijske simbole slovenstva – knežji kamen, vršaci, jeleni, sejalec – postavi ob kultne podobe socrealizma in nacikunsta, žanrsko in historično slikarstvo ob ruski umetniški eksperiment, Entartete Kunst in futurizem. Z demontažo in (re)montažo podob in sopostavljanjem raznovrstnih virov in motivov, ideoloških in kulturnih kodov združuje nezdružljivo".

Barbara Borčić v spremnem besedilu ob razstavi izpostavi moč znaka. Lahko bi rekli, da skupino Laibach, ki je s svojo močno ikonografsko identiteto tudi sama dobila simbolen pomen, vsaj posredno zaznamuje raziskovanje znaka kot pojava. Famo je sprožal tudi njihov križ.

Avantgardna umetnost, tudi taka, kot jo je ustvarjal Kazimir Malevič, in ki jo Laibach apropriira iz zgodovine, je bila pogosto režimsko zatirana. Laibach pa je sam provociral režime. Njihova likovna dela so torej vsebinsko in žanrsko eklektična, veliko je sklicev na dela drugih umetnikov.

V galeriji Sloart nas slike Laibacha nagovarjajo s svojo monumentalnostjo. Gre za neke vrste apropriacijo svojih lastnih zgodnjih podob. To so motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Prodajno razstavo Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe si lahko ogledate do 27. maja.


15.12.2017

Retrospektiva Marij Pregelj

Pogovor s kustosinjo Martino Vouk ob retrospektivi del Marija Preglja v Moderni galeriji


08.12.2017

Boris Jesih - Povezave

Pogovor z Borisom jesihom ob pregledni razstavi v MGLIC


01.12.2017

18. PIXXELPOINT

Predstavitev 18. Pixxelpointa, festivala sodobnih umetniških praks v Novi Gorici


17.11.2017

Miha Maleš, slikajoči pesnik

Slikar in grafik Miha Maleš je bil človek s številnimi darov in zanimanji. Umetnik, ki je leta 1977 prejel tudi Prešernovo nagrado, sodi med pionirje slovenske grafike, njegov slog in motiviko pa zaznamujejo predvsem melanholija, nežna erotičnost in poetičnost, zaradi katerih se ga je oprijela oznaka »slikajoči pesnik«. To je tudi podnaslov nove monografije, ki so jo nedavno izdali pri založbi Mladinska knjiga – Miha Maleš, slikajoči pesnik. V tokratnih Likovnih odmevih jo bo predstavila Iza Pevec, svoje misli pa so delili pobudnica knjige Breda Ilich Klančnik ter Asta Vrečko, Miklavž Komelj in Milček Komelj, trije izmed številnih soavtorjev obsežnega dela.


10.11.2017

Dragica Čadež

Pogovor z akademsko kiparko Dragico čadež, dobitnico nagrade za življenjsko delo Sekcije kiparjev in umetnikov pri ZDSLU


03.11.2017

Strast ustvarjanja

Predstavitev razstave Strast ustvarjanja - fundacija Maeght v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu in pogovor s kustosinjo Jasminko Poklečki Stošić.


27.10.2017

Umetnikove skice

Skice umetnikov so zanimivo področje, ki razkriva drobček procesa ustvarjanja likovnega dela: po definiciji je skica vse, kar je narisano oziroma prikazano na hitro ali opisano na kratko. Razstava Umetnikove skice, ki je do 3. decembra ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu, raziskuje skice devetih članov in članic Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki pripadajo več generacijam in se izražajo v različnih medijih. Razstavo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi: svoje misli o skici sta delila umetnika Mirsad Begić in Zora Stančič, pogovor pa je Iza Pevec začela s kustosinjo razstave Natašo Kovšca.


20.10.2017

Dušan Tršar v Moderni galeriji

Moderna galerija v Ljubljani je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravila izbor del kiparja Dušana Tršarja. V oddaji Likovni odmevi predstavljamo razstavo, ki je nastala ob visokem jubileju - 80. letnici avtorja, ki je pomembno sooblikoval slovenski likovni prostor. O delih in razstavi sta Aleksandri Saški Gruden spregovorila avtor Dušan Tršar in kustos Goran Milovanović.


06.10.2017

32. Grafični bienale

Pogovor z Nevenko Šivavec, Miklavžem Komeljem in Vladimirjem Vidmarjem o 32. grafičnem bienalu


29.09.2017

Bojan Golija v UGM

Pogovor z Gajo Golijo ob retrospektivni razstavi Bojana Golije v UGM


22.09.2017

Helena Vurnik

Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem o razstavi Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka v Narodni galeriji


15.09.2017

Ars electronica Linz

Predstavitev mednarodnega festivala elektronske in hibridne umetnosti Ars electronica z naslovom Umetna inteligenca - Drugi jaz.


08.09.2017

Arbitrarnost v besedi in v vsakdanu

Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo arbitrarnost razloži kot “možnost svobodnega odločanja, poljubnost”, v lingvistiki pa se ta pojem nanaša na odnos med označevalcem in označencem. Pomen, ki ga pripisujemo besedam, namreč ni nekaj danega in neizpodbitnega, temveč je stvar družbenega dogovora. Na procese in oblike ustvarjanja pomena se osredinja tudi razstava Arbitrarnost v besedi in vsakdanu, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. Nastala je po navdihu zgodovinskih avantgard, obdobja, v katerem so umetniki izrazito eksperimentirali s prepletanjem besede in podobe. V Likovnih odmevih razstavo predstavlja Iza Pevec, ki je pred mikrofon povabila umetnika Gorazda Krnca, sokustosa razstave Davida Kranzelbinderja, najprej pa se je o razstavi pogovarjala s sokustosinjo razstave, Petjo Grafenauer.


01.09.2017

Likovna kolonija Lendava

Pogovor s strokovnim vodjem kolonije Francom Geričem in kustosom Galerije - Muzeja Lendava Dubrovkom Baumgartnerjem o 45. mednarodni likovni koloniji v Lendavi


18.08.2017

VEDNO BOM TU.VEDNO

Pogovor s kustosinjo Majo Antončič o razstavi Vedno bom tu. Vedno v Galeriji sodobne umetnosti Celje


11.08.2017

ANDY WARHOL: FILOZOFIJA ANDYJA WARHOLA

Odlomek iz knjige Andyja Warhola: Filozofija Andyja Warhola o lepoti


04.08.2017

MARC CHAGALL: MOJE ŽIVLJENJE

Odlomek iz avtobiografije Marca Chagalla


28.07.2017

Milena Lah v Pilonovi galeriji

Pogovor s kustosinjo majo Marinkovski o pregledni razstavi Milene Lah v Pilonovi galeriji v Ajdovščini


21.07.2017

Galerija Insula 30 let

Poogovor z Dejanom Mehmedovičem, Miro Ličen, Alešem Sedmakom in Simonom Kastelicom ob 30. obletnici Galerije Insula


07.07.2017

Črna umetnost v barvah

Pogovor z ddr Natašo Golob o razstavi prvotiskov v NUK-u


Stran 17 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov