Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janja Lap pri nas ni tako znano ime, a bi moralo biti, saj je spregledana oblikovalka premikala meje. Vsake naloge se je lotila premišljeno in se odzvala na specifične zahteve. Pa naj je šlo za steklene izdelke, po katerih je najbolj znana, vojaške in medicinske naprave, ki jih je oblikovala za tovarno Iskra, ali pa za oblikovanje posod za bolnišnično prehrano v Veliki Britaniji, kjer je uvidela, da je nujno preučiti proces priprave hrane. Raznolikost njenega delovanja je izjemna, še bolj pa vsakokratna poglobljenost njenega pristopa. Njeno delo je zdaj predstavljeno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Zakaj je vaza podobna hiši, kot je naslov razstave, med drugim razložita kustosinji Barbara Predan in Špela Šubic, vprašamo pa se tudi, kaj je tisto, kar vsa ta njena zanimanja druži in tudi – kaj kot družba izgubljamo zaradi spregledanosti ustvarjalk, kot je Janja Lap?
Foto: FB stran MAO
742 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Janja Lap pri nas ni tako znano ime, a bi moralo biti, saj je spregledana oblikovalka premikala meje. Vsake naloge se je lotila premišljeno in se odzvala na specifične zahteve. Pa naj je šlo za steklene izdelke, po katerih je najbolj znana, vojaške in medicinske naprave, ki jih je oblikovala za tovarno Iskra, ali pa za oblikovanje posod za bolnišnično prehrano v Veliki Britaniji, kjer je uvidela, da je nujno preučiti proces priprave hrane. Raznolikost njenega delovanja je izjemna, še bolj pa vsakokratna poglobljenost njenega pristopa. Njeno delo je zdaj predstavljeno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Zakaj je vaza podobna hiši, kot je naslov razstave, med drugim razložita kustosinji Barbara Predan in Špela Šubic, vprašamo pa se tudi, kaj je tisto, kar vsa ta njena zanimanja druži in tudi – kaj kot družba izgubljamo zaradi spregledanosti ustvarjalk, kot je Janja Lap?
Foto: FB stran MAO
Pogovor s Kostjo Gatnikom, nagrajencem za življenjsko delo na 13. bienalu ilusatrcije v Cankarjevem domu v Ljubljani
Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih, na katerih skupaj sodeluje 32 ustvarjalk, pri čemer jim je kot navdih služilo prelomno delo Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je izšlo pre 70. leti . O razstavi in delih se je v oddaji Likovni odmevi Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorico Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, ki je najprej spregovorila o skrivnostnem naslovu razstave:
Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
"Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor
O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu
Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika
Neveljaven email naslov