Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
Tehniko batik za okraševanje velikonočnih pirhov ohranjajo zlasti v Dobrovniku
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.
Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
214 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
Tehniko batik za okraševanje velikonočnih pirhov ohranjajo zlasti v Dobrovniku
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.
Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v najmanjši zasavski občini, v Hrastniku, kjer si občina močno prizadeva ohraniti dediščino rudarstva, ki je več kot 200 let krojilo življenj kraja, in jo ponuditi obiskovalcem. Se pa v Hrastniku lahko pohvalijo tudi z edinstvenim na novo nastajajočim muzejem uporništva pri nas, pa tudi festivalom delavskega filma Kamerat, ki je eden redkih tovrstnih festivalov v Evropi, pa z 70.let starimi marionetami, nekatere med njimi še danes na odru razveseljujejo občinstvo. In nenazadnje obisk Hrastnika ponuja tudi številne pohodniške, kolesarske in plezalne možnosti – pred kratkim so uredili tudi novo ferato. In če se želite podati v podzemlje, vas v Hrastniku popeljejo tudi tja. Pripravlja dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Turistična sezona še ni na vrhuncu, pa se na Gorenjskem že tre turisov in seveda je prometna ureditev in zastoji ter preobremenjenost tudi tema letošnjega poletja. A obeta se kar nekaj sprememb, ki naj bi, pravi dopisnica Romana Erjavec, začele veljati v prihodnji sezoni.
V Posavje, natančneje v bližino Brežic, nas je v četrtkovem jutru odpeljala dopisnica Suzana Vahtarič. V Lokalnem času smo izvedeli, kako v Artičah na Banovi domačiji, ki je etnološki muzej na prostem, zaganjajo revitalizacijski projekt.
Tokratni Lokalni čas je odmeril Stane Kocutar. Od Festivala Lent do največje športne prireditve, ki jo gosti Maribor to poletje. In vse vmes. Tam najdete tudi medeno tržnico in ko se okrepčate zavijete na Slovensko planinsko pot. Ideja o njej se je porodila prav, kakopak - Mariborčanu.
Nina Brus nam odmeri tokratni Lokalni čas, ki bo idrijsko obarvan. Vedno več ljudi poroča o srečanju z medvedom. Kako je s to populacijo v idrijskih gozdovih ter na kaj biti pozoren, ko stopaš v njihov življenjski prostor? Lačnega medveda lahko zamika denimo drobnica na paši, zato je pomembno, da je tá zaščitena. Zgleden primer varovanja imajo na kmetiji Kržič v Kamniku pod Krimom. Tudi tja bomo zavili in se spomnili tudi na občinski praznik.
Na polovici junija smo samo še kratek, tedenski korak do najdaljšega dne v letu. Poletje je tu in vsakršna osvežitev še kako prav pride. Toda preden si jo tokrat privoščimo, se najprej sprehodimo po Ravnikarjevi Novi Gorici, potem pa po ledeno-sladko osvežitev v zgornjo Vipavsko dolino in za konec še z raftom po zgornjem toku reke Soče. iz novogoriškega radijskega studia: Valter Pregelj in tonska mojstrica Mateja Grebenjak.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo na Notranjsko in Kočevsko. Najprej bomo obiskali vasico Sveti Vid nad Cerknico, ki jo krasi tako imenovana Hiša na Purgi, imenitno prenovljeni kulturni spomenik lokalnega pomena, nato pa bomo nekaj minut namenili zaključku projekta medkulturne izmenjave med šolo Fukui iz Japonske in Osnovno šolo Ob Rinži v Kočevju. Lokalni čas bo tokrat odmeril Marko Škrlj.
"Piran?, Piran je ...Piran!. No, Piran so jadrnice, ... veliko jadrnic. In jadrnice so... bele, modre, rdeče, zeleno bele, modro bele... In Piran so ozke uličice..." Tako se začne mladinski roman Tartinijev ključ, ki ga je napisal Roman Kukovič, in ki bo kmalu postal film. Snemali ga bodo seveda v Piranu, kamor se je za dobro jutro z mikrofonom odpravila Tjaša Škamperle. S sogovornico, Sandro Martinčič Loboda, predsednico krajevne skupnosti Piran, sta se pogovarjali o tem, kako na življenje v mestu vpliva snemanje filmov in reklam. V letošnji sezoni pa pričakujejo tudi 16 potniških ladij, ki se bodo zasidrale pred Piranom in seveda pomenijo pravi logistično - gospodarsko- turistični izziv. Kako se ga bodo lotili pa lahko slišite v tokratni epizodi Lokalni čas!
26. aprila 1941 so se v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini na sestanku, ki so ga pozneje razglasili za ustanovni sestanek, zbrali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, kulturnikov in Sokolov. Na letaku, ki so ga natisnili nekaj dni po sestanku, so zapisali, da so ustanovili 'osvobodilno fronto slovenskega naroda'. Osvobodilna fronta je bila slovenska posebnost v razvoju odporništva, saj česa podobnega ni bilo v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini in širše. Zakaj je bila OF tako posebna in kako je k njenemu razvoju prispevala zlasti Ljubljana, o tem v tokratnem Lokalnem času z dopisnikom Petrom Močnikom.
Med Koroško in Velenjem nastaja ena najlepših kolesarskih poti v Sloveniji. Že gradnja je pritegnila ogromno pozornosti, saj je prepletena tudi s številnimi zgodbami in atrakcijami. Tja nas je odpeljala dopisnica Metka Pirc.
Godbeno društvo rudarjev Idrija je lani doživelo dve veliki spremembi. Po več kot 20-ih letih uspešnega in plodovitega sodelovanja se je od vloge dirigenta poslovil Domen Prezelj, nasledil ga je vsestranski in prekaljeni glasbenik Aljoša Deferri. Idrijska godba pa je prvič v zgodovini dobila predsednico, na to mesto je bila izvoljena Nives Koželj Bizjak, ki se je idrijski godbi na pihala pridružila pred dvajsetimi leti. Dve leti je bil član idrijske godbe tudi Vojko Gantar, ki pa se je potem odločil za poklic vojaškega pilota. V sklopu Muzejskih večerov je pripovedoval o svoji poklicni poti in prigodah.
V minulih dneh se je naša dopisnica iz Spodnjega Podravja Gabrijela Milošič pomudila pri treh Lokalnih akcijskih skupinah v Spodnjem Podravju. Gre za združenja, ki temeljijo na tristranskem partnerstvu, ki vključuje predstavnike javnih ustanov - to so običajno občine, pa tudi gospodarstvo in civilna družba. Z evropskimi sredstvi podpirajo razvoj manjših projektov na podeželju, ki pa naj bi pomembno izboljšali kakovost življenja. Lahko bi rekli, da delujejo v skladu s pregovorom "zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača". Evropska unija se k sreči zaveda pomena razvoja podeželja in zato vanj vlaga iz najmanj dveh skladov, kmetijskega in regionalnega. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.«
Na Premu se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Vasica se ponaša z gradom, ki se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju. S cerkvijo svete Helene, ki jo je s poslikavami zaznamoval priznani slikar Tone Kralj, znan tudi po tem, da se je v medvojnem in vojnem obdobju, ko je Primorska pripadala Italiji, s čopičem upiral fašizmu in zatiranemu primorskemu rojaku s poslikavami, v katerih se je norčeval iz fašistov in poveličeval slovenstvo, vlival pogum. Na Premu pa živi in dela še ena pesnica in pisateljica – Danica Pardo. Prem je obiskala Sabrina Mulec.
Na ministrstvu za infrastrukturo so že drugič podaljšali konec lanskega leta objavljen razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tudi tokrat so, kot so pojasnili, to storili na prošnjo interesentov, ki imajo zdaj za prijavo čas do pojutrišnjem - 25. marca. Mednarodno letališče bi še kako prav prišlo za logistično podporo projekta, kot je največji športni dogodek za mlade, Olimpijski festival evropske mladine. Tudi o tem v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, ki nam je kot vselej natrosil cel kup zgodovinskih zanimivosti, tudi o zlatih drobcih v Dravi in premiku ure.
Skozi kulturo se peljemo v čase pred 450 leti, ko je bila med Brežicami, Krškim, Sevnico in Bistrico ob Sotli na pohodu puntarska vojska - v velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573.
Slovenci se radi pohvalimo tudi s svojo kuhinjo oziroma kulinariko in vsaka od naših pokrajin se zagotovo lahko pohvali s kašno, če ne kar z več posebnostmi. Tokrat bomo malce pokukali v zasavsko kulinariko, ki je, ko govorimo o slovenski kuhinji, zagotovo ena manj znanih. Dobro jutro želim naši zasavski dopisnici Karmen Štrancar Rajevec, ki je v nekaj desetletjih bivanja v Zasavju, zagotovo že okusila in preizkusila vsaj delček zasavske kulinarične tradicije. Jim bo uspelo zaščiti njihovo jetrno klobaso, zasavsko jetrnico?
Neveljaven email naslov