Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.
Poleg urejenih kolesarskih poti, ki jih dopolnjujeta kolesarski avtobus in vlak, Koroška postaja privlačna tudi zaradi makadamskih poti.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovana Štrekna.
Kolesarski vlak poleti vozi po Dravski dolini in omogoča kolesarjem, da tudi z njegovo pomočjo premostijo kakšen težji odsek. Navezava je narejena tudi na kolesarski avtobus, ki vozi naprej čez Slovenj Gradec in Mislinjo vse do Velenja. Letošnja novost so tudi kolesarski avtobusi iz Velenja v Zgornjo Savinjsko dolino, ti so namenjeni tudi planincem, tako da si obiskovalci in domačini lažje prilagajajo rekreacijo.
Ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav bo vodila čez Hudo luknjo, torej med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Predvidenih je kar 6 predorov, 2 mostova. Pri najbolj znamenitem predoru na poti, to je Huda luknja, bo poskrbljeno tudi za plezalce. Tam načrtujejo posebno konstrukcijo – galerijo, ki bo namenjena kot izhodišče plezalcem na plezalno steno, s tem omogočajo sobivanje kolesarjev in plezalcev.
Predor Huda luknja je bil pred več kot 120 leti eden najbolj impozantnih podvigov takratnega časa, celo na razglednicah so ga upodabljali. En predor na trasi je nov, ostale bodo prenovili. »Zob časa jih je načel, to so starejši tuneli, a smo v fazi saniranja. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ostali predori tako lepi za pogledat kot varni za uporabo,« je povedal vodja gradbišča Matej Bračič.
Mnogi osvežitev v vročih dneh iščejo tudi na največjem gorskem smučišču na Kopah.Tudi tam imajo park za kolesarjenje, med novostmi letos omenjajo progo posebej za otroke, na katero lahko gredo s poganjalčki ali s kolesi.
Ta konec tedna pa Koroška gosti festival Črna lukna. Tekmovanje gorskih tekmovalcev z vsega sveta. Kar 600 najboljših tekmovalcev z vsega sveta pričakujejo na Jamnici nad Prevaljami, ki je center slovenskega gorskega kolesarstva. 18 kilometrov spusta jih čaka, kar je v svetovnem merilu izjemen spust. Tekmovanje poteka vse do nedelje, tudi po opuščenih rovih nekdanjega rudnika v Mežici, vmes tudi na avstrijski strani po pobočju Pece.
Tudi domačin, favorit za zmago v enduro seriji Vid Peršak pravi, da ne kolesari le po hribih, tudi drugod po regiji se pripravlja. »Moja fizična priprava zahteva, da ogromno časa preživim na cestnem kolesu. Sama infrastruktura res ni najboljša na Koroškem, a se najde ogromno lepih poti za cestno kolesarjenje. Sploh za po makadamih, kar je v svetu zelo privlačno. To je zdaj nov trend, »gravel«. Koroška ima ogromno makadama na žalost ali na srečo, tu je ogromno poti, razglednih točk, vedno znova sem presenečen tudi nad temi domačimi kraji.«
219 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.
Poleg urejenih kolesarskih poti, ki jih dopolnjujeta kolesarski avtobus in vlak, Koroška postaja privlačna tudi zaradi makadamskih poti.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovana Štrekna.
Kolesarski vlak poleti vozi po Dravski dolini in omogoča kolesarjem, da tudi z njegovo pomočjo premostijo kakšen težji odsek. Navezava je narejena tudi na kolesarski avtobus, ki vozi naprej čez Slovenj Gradec in Mislinjo vse do Velenja. Letošnja novost so tudi kolesarski avtobusi iz Velenja v Zgornjo Savinjsko dolino, ti so namenjeni tudi planincem, tako da si obiskovalci in domačini lažje prilagajajo rekreacijo.
Ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav bo vodila čez Hudo luknjo, torej med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Predvidenih je kar 6 predorov, 2 mostova. Pri najbolj znamenitem predoru na poti, to je Huda luknja, bo poskrbljeno tudi za plezalce. Tam načrtujejo posebno konstrukcijo – galerijo, ki bo namenjena kot izhodišče plezalcem na plezalno steno, s tem omogočajo sobivanje kolesarjev in plezalcev.
Predor Huda luknja je bil pred več kot 120 leti eden najbolj impozantnih podvigov takratnega časa, celo na razglednicah so ga upodabljali. En predor na trasi je nov, ostale bodo prenovili. »Zob časa jih je načel, to so starejši tuneli, a smo v fazi saniranja. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ostali predori tako lepi za pogledat kot varni za uporabo,« je povedal vodja gradbišča Matej Bračič.
Mnogi osvežitev v vročih dneh iščejo tudi na največjem gorskem smučišču na Kopah.Tudi tam imajo park za kolesarjenje, med novostmi letos omenjajo progo posebej za otroke, na katero lahko gredo s poganjalčki ali s kolesi.
Ta konec tedna pa Koroška gosti festival Črna lukna. Tekmovanje gorskih tekmovalcev z vsega sveta. Kar 600 najboljših tekmovalcev z vsega sveta pričakujejo na Jamnici nad Prevaljami, ki je center slovenskega gorskega kolesarstva. 18 kilometrov spusta jih čaka, kar je v svetovnem merilu izjemen spust. Tekmovanje poteka vse do nedelje, tudi po opuščenih rovih nekdanjega rudnika v Mežici, vmes tudi na avstrijski strani po pobočju Pece.
Tudi domačin, favorit za zmago v enduro seriji Vid Peršak pravi, da ne kolesari le po hribih, tudi drugod po regiji se pripravlja. »Moja fizična priprava zahteva, da ogromno časa preživim na cestnem kolesu. Sama infrastruktura res ni najboljša na Koroškem, a se najde ogromno lepih poti za cestno kolesarjenje. Sploh za po makadamih, kar je v svetu zelo privlačno. To je zdaj nov trend, »gravel«. Koroška ima ogromno makadama na žalost ali na srečo, tu je ogromno poti, razglednih točk, vedno znova sem presenečen tudi nad temi domačimi kraji.«
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Letos smo o regiji največ slišali zaradi poplav, a si zelo prizadevajo življenje vrniti v stare tire. Del tega je tudi ohranjanje tradicije pridelave mošta. Pa ne vinskega. Koroška je v marsičem posebna in tudi tokrat je tako. Mošt pridelujejo iz starih sort jabolk. Krstili so ga na t.i. Andrejevanju. Tam pa so izbrali tudi ambasadorko, moštno dčvo. Več pa naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Ljubljanski grajski vinograd sicer še vedno sodi med mlade vinograde, zasajen je bil leta 2016, nastal pa je v sodelovanju javnega zavoda Ljubljanski grad, vinskega konventa svetega Urbana in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je strokovni nosilec projekta. Da je Ljubljana, ki ne leži daleč od tradicionalno vinorodnih okolišev, močno povezana z vinom, dokazuje tudi dejstvo, da je že leta 1987 dobila naziv mesto trte in vina. Tokratno epizodo je pripravil Peter Močnik, pogovarjal se je z dr. Francijem Čušem.
Na Jesenicah so se v torek začeli Čufarjevi dnevi. To gorenjsko mesto te dni diha s kulturo ljubiteljskega gledališča in gledališčniki z vse Slovenije. Festival je v 36 letih postal revijska, delovna in tudi tekmovalna prireditev , kjer se zberejo najboljši ustvarjalci ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva. O tem v Lokalnem času naša dopisnica Romana Erjavec.
V tokratni epizodi Lokalnega časa smo se odpeljali proti krajem, ki se ponašajo z Unescovo svetovno dediščino – Škocjanskimi jamami in proti Divači, kjer je pred 116-imi leti na svet privekala slovita Ita Rina in kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. Ampak tokrat smo s Sabrino Mulec obiskali tiste bolj skrite biserčke občin Divača in Hrpelje-Kozina. Potepali smo se po podzemlju – po Divaški jami, se spustili v rudnik črnega premoga v Vremski dolini, pokukali v najstarejšo srednjeveško mitnico v Senožečah n se za konec povzpeli še na gornjo Lintverjevo pot v Rodiku.
V tokratni epizodi Lokalni čas nam je Stane Kocutar postregel z jesenjo v vseh svojih barvah. Maribor te dni gosti 30. Balkansko računalniško olimpijado, pred vrati je najodmevnejše javno Martinovanje v Sloveniji, trta pa zdaj povezuje tudi Maribor in Rašico pri Velikih Laščah.
Divji petelin je žival, ki je navdihnila tri koroške ustvarjalce, da so v okviru projekta Pohorka, o njem posneli animirani film. Film je nastal s klasično tehniko (za dobre 4 minute so potrebovali 4000 sličic). Vse to pa z namenom izboljšanja stanja habitatov in živalskih vrst na območju Nature 2000 na Pohorju. Darja Pograjc se je pogovarjala z Metko Pirc, dopisnico za Koroško.
10. oktobra leta 1993 je Zdravka Abram z vinske steklenice odlepila prvo etiketo, arhivirala v mapo, zraven pripisala še zbrano družbo in jo položila v. t.i. vinsko spominsko knjigo oziroma suho vinoteko. Gre za izvirno zamisel, ki beleži obisk različnih krajev, potovanj pa tudi prelomnih življenjskih dogodkov. V 30-ih letih se je v suhi vinoteki nabralo okoli 1050 arhiviranih vinskih etiket, od teh jih je Zdravka Abram izbrala okoli 40 etiket in jih nedavno predstavila v knjigi Radožive prigode. Gostimo jo v Lokalnem času.
Program t. i. socialnega nogometa je zasnovalo amatersko nogometno društvo iz Rima, ki želi nogometna igrišča spremeniti v poligon za treninge življenja, prve tekme pa so pred dnevi odigrali tudi v Ajdovščini. Tamkajšnja srednja šola Vena Pilona namreč sodeluje v programu Erasmus plus, ki spodbuja družbeno vključevanje ob pomoči nogometa. Iz goriške regije pa tudi o drugih temah: v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 se tam obeta prav poseben razstavni prostor v obliki tako imenovane taktilne galerije, v Lokovcu na Banjški planoti pa se lahko pohvalijo s skulpturami iz lokovškega kamna izpod rok umetnika Sebastjana Peršolje.
5. oktober je svetovni dan učiteljev, zato smo Lokalni čas obarvali s šolsko tematiko. Dragocenost našega šolskega sistema so zagotovo podružnične osnovne šole. Veliko teh je zaradi premalo otrok ugasnilo. Z lokalno dopisnico Nino Brus pa smo se pogovarjali o podružnični šoli Ledine nad Spodnjo idrijo, ki teh težav nima.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
Pred vrati je eno najlepših opravil za Slovence - trgatev. Koliko časa še, se sprašujejo mnogi, saj se v Sloveniji trend krčenja vinogradniških površin nadaljuje. Tudi na Dolenjskem, kjer se je ustanovila civilna iniciativa za ohranitev vinogradov v vinskih goricah. Pristojnim v državi bodo predlagali dodatno obdavčitev lastnikov zidanic brez trt, ker s tem spreminjajo značilno krajino vinorodnih griče. To bo tudi tema današnjega Lokalnega časa z dopisnikom in vinogradnikom Jožetom Žuro.
Marko Škrlj nas tokrat pelje od Kostela do Ribnice. Kostelski grad bo izboljšal dostopnost za gibalno ovirane, v Ribnici pa je še vse pod vtisom 46. Ribniškega sejma. Koliko pa je zanimanja za izdelovanje suhe robe? To bomo preverili v Rokodelskem centru, kjer se bo prav kmalu začela nova sezona tečajev. V ribniški knjižnici Miklova hiša pa v jesen ne gredo tako živahno. Julija so bili zaradi počenega hidranta prostori poplavljeni, škode je veliko, to pa po besedah direktorice pomeni tudi okrnjeno obratovanje. Več o tem pa v sveži epizodi Lokalnega časa!
Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
Neveljaven email naslov