V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.

Rimski vrelec je ena od koroških znamenitosti, ki skupaj z bližnjim Ivarčkim jezerom pritegne največ pozornosti. Če je Ivarčko jezero najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji, so na Rimski vrelec že stoletja ljudje prihajali zaradi mineralne vode, bogate z železom.

Ministrstvo za zdravje jo je pred skoraj 50. leti opredelilo za naravno zdravilno sredstvo pod določenimi pogoji. Polna je ogljikovega dioksida in železa. To vodo so pred nedavnim preverjali tudi v Geološkem zavodu Slovenije.

»Mi kot Geološki zavod smo ocenjevali sestavo vode, o zdravilnosti sodijo zdravniki. Ugotovili smo, da je njena sestava takšna kot je bila. Še vedno ostaja značilna visoka koncentracija železa, nekaj ima mangana. In ravno zaradi železa je dobila 1975 odločbo, da je to lahko naravno zdravilno sredstvo, torej da je to zdravilna voda,« je ob odprtju Rimskega vrelca povedala dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije. Ogljikov dioksid zmanjša gostoto vode in povzroči, da priteče na površje brez črpalk.

Po vrsto letih raznih poskusov oživljanja Rimskega vrelca sta območje kupila in uredila Ravenčanka Marjana Kaker, ki v Avstraliji prodaja eksploziva, in Branko Dervodel. Že so uredili območje, odprli novo kavarno in uredili nov dostop do izvira, kjer si lahko obiskovalci še vedno brezplačno točijo vodo. Zaradi trenutnih tehničnih zapletov se sicer sprehodijo nekaj deset metrov stran, do nekdanjega starega točilnega mesta.

Nekdaj so vodo priporočali za vse vrste tegob: zdravje živčnih bolezni, slabokrvnosti, bolezni prebavil, mehurja in ledvic, grla in dihal, tudi neješčosti. Pil naj bi jo sam cesar Franc Jožef. Bili so dobri promotorji, tako da to vodo so prodajali celo v dunajskih lekarnah, na steklenicah je bil prepoznavni cvet planike.

Veljala za najboljšo vodo v monarhiji

»Začetki Rimskega vrelca kot letovišča se začnejo v drugi polovici 19. stoletja. Tista prava prelomnica je 1877, ko so zgradili prvo večjo letoviško stavbo. Ob tem je bila pomembna tudi kisla voda, ki so jo tržili kot ustekleničeno vodo. Veljala je za najboljšo v monarhiji, lastniki so bili dobri promotorji in je bila res zelo priljubljena,« je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik. Gostje so nekdaj prihajali iz višjih slojev – plemiči, zdravniki, industrialci.

V Geološkem zavodu Slovenije so v okviru čezmejnega projekta Karavat preučevali območje 14 občin s slovenske in avstrijske strani. Rimski vrelec je največji delujoči izvir na tem območju. Kot je dejala dr. Rman, so na slovenski strani popisali še štiri druge lokacije, več mineralnih izvirov je tudi na avstrijski strani, predvsem v občini Železna Kapla.

Nujno je čezmejno povezovanje

»Karavat se ukvarja z vodami v Geoparku Karavanke, na območju 14 občin na slovenski in avstrijski strani. Namen je bil, da po več desetletjih pogledamo, kakšno je stanje voda,« je pojasnila. Izdelali so strategijo za upravljanje z viri, ki je predvsem osnova turističnega razvoja območja.

Je hkrati usmeritev, kako upravljati z viri čezmejne pitne vode. Kot pravi Rman, se na tem območju nahaja vodonosnik Pece, voda se razteka na obe strani meje. »Kar naredimo na eni strani meje, vpliva na kakovost vode na drugi. Hkrati so v sušnem poletju ravni vode nekoliko upadle, a kot pravi, je te vode dovolj.