Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Otroci zvezde

03.06.2019

Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.

O izpostavljanju otrok na televizijskih tekmovanjih, v talent šovih, resničnostnih oddajah in o spletnih vsebinah, v katerih se otroci sami izpostavljajo širši javnosti

»Vsaka kariera je sestavljena iz plusov in minusov. Ko se danes ozrem nazaj, se spominjam lepih trenutkov,« pravi Hajdi Korošec Jazbinšek, ki jo je Slovenija spoznala, ko je pri enajstih letih prepevala pesmico Naš kuža. Izpostavljenost ji je nekatere stvari tudi otežila:

»Otroško ljubosumje je lahko zelo neprijetno in zoprno. Recimo to uveljavljanje v družbi, ko sem bila najstnica in sta bili Naš kuža in Petelinček otroški pesmici. Sama sem hodila v glasbeno šolo, se izobraževala, želela početi druge stvari, pa sem bila zavita v tem klobčiču in nisem mogla iz njega. To so bile neke težke stvari takrat za mene.«

V času, ko je Hajdi prepevala otroške pesmi, ni bilo toliko medijskih vsebin, v katerih bi se pojavljali otroci. Danes jih je veliko več – otroci se pojavljajo v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo talente, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove.

»Če otrok tega ne želi, ga ne siliti. Tam naj bodo tisti, ki to radi počnejo. Ko se začenjajo drame, to ni več pravo mesto za otroke. Posledica tega je vidna, ko najstnik odpoje neko pesem in se nato zjoče. Je bil napor res tako hud ali je to v glavi?«

staršem otrok, ki se odločajo o tem, ali naj se njihov otrok udeleži katere od teh vsebin, svetuje Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. »To je položaj, v katerem otroci postanejo projekt svojih staršev. Starši odločajo o vsem. In ne gre za to, da bi bil otrok tako prepoznaven, ampak da bi bili starši prepoznavni. Kot: »Jaz sem starš tega otroka.« Je dokaz, kako smo mi sposobni,« sogovornik komentira ravnanje staršev, ki si želijo iz svojih otrok narediti zvezde brez otrokovega privoljenja, želja in za vsako silo. Tudi sicer je potrebna vnaprejšnja priprava otroka na večjo izpostavljenost in druge posledice, kot je tudi poraz:

»Pripravljeni morajo biti na to, da se jih bo snemalo povsod. Da jih bodo v oddaji predstavili take, kot sami želijo, ne nujno take, kot so. Ko se bodo na družbenih omrežjih pojavile njihove fotografije, se bodo pojavili komentarji, tudi negativni. In kako to razložiti otroku? Na koncu se namreč ne ukvarja več s tem, da mu je 25 tisoč ljudi dalo »like«, zanima ga samo tistih 1100, ki so bili proti njemu.«

Komentarji so lahko boleči, pravi tudi Nika Erčulj, ki je videe, ki jih objavlja na spletu, začela snemati pri 15 letih. »Preden so prišli prvi komentarji, je bila to zelo pozitivna izkušnja.

Komentatorji si ustvarijo mnenje o tebi in te s svojimi komentarji usmerjajo. Nekako ti določijo, kakšen naj bi ti bil, čeprav to ni nujno res. Narekujejo ti, kako naj bi ravnal.

Se mi zdi, da sem v preteklosti delila preveč. In občutek je tak, kot da bi hodil sredi Ljubljane brez oblačil. Zato mogoče ne bi priporočala tako mladim, da to začnejo. Da se tega lotijo šele, ko že približno vedo, kdo so in kaj hočejo. Opraviti pa je treba tudi selekcijo, da dobro premisliš, kaj želiš, da ostane le tvoje, in kaj si pripravljen deliti.«


Med štirimi stenami

859 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Otroci zvezde

03.06.2019

Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.

O izpostavljanju otrok na televizijskih tekmovanjih, v talent šovih, resničnostnih oddajah in o spletnih vsebinah, v katerih se otroci sami izpostavljajo širši javnosti

»Vsaka kariera je sestavljena iz plusov in minusov. Ko se danes ozrem nazaj, se spominjam lepih trenutkov,« pravi Hajdi Korošec Jazbinšek, ki jo je Slovenija spoznala, ko je pri enajstih letih prepevala pesmico Naš kuža. Izpostavljenost ji je nekatere stvari tudi otežila:

»Otroško ljubosumje je lahko zelo neprijetno in zoprno. Recimo to uveljavljanje v družbi, ko sem bila najstnica in sta bili Naš kuža in Petelinček otroški pesmici. Sama sem hodila v glasbeno šolo, se izobraževala, želela početi druge stvari, pa sem bila zavita v tem klobčiču in nisem mogla iz njega. To so bile neke težke stvari takrat za mene.«

V času, ko je Hajdi prepevala otroške pesmi, ni bilo toliko medijskih vsebin, v katerih bi se pojavljali otroci. Danes jih je veliko več – otroci se pojavljajo v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo talente, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove.

»Če otrok tega ne želi, ga ne siliti. Tam naj bodo tisti, ki to radi počnejo. Ko se začenjajo drame, to ni več pravo mesto za otroke. Posledica tega je vidna, ko najstnik odpoje neko pesem in se nato zjoče. Je bil napor res tako hud ali je to v glavi?«

staršem otrok, ki se odločajo o tem, ali naj se njihov otrok udeleži katere od teh vsebin, svetuje Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. »To je položaj, v katerem otroci postanejo projekt svojih staršev. Starši odločajo o vsem. In ne gre za to, da bi bil otrok tako prepoznaven, ampak da bi bili starši prepoznavni. Kot: »Jaz sem starš tega otroka.« Je dokaz, kako smo mi sposobni,« sogovornik komentira ravnanje staršev, ki si želijo iz svojih otrok narediti zvezde brez otrokovega privoljenja, želja in za vsako silo. Tudi sicer je potrebna vnaprejšnja priprava otroka na večjo izpostavljenost in druge posledice, kot je tudi poraz:

»Pripravljeni morajo biti na to, da se jih bo snemalo povsod. Da jih bodo v oddaji predstavili take, kot sami želijo, ne nujno take, kot so. Ko se bodo na družbenih omrežjih pojavile njihove fotografije, se bodo pojavili komentarji, tudi negativni. In kako to razložiti otroku? Na koncu se namreč ne ukvarja več s tem, da mu je 25 tisoč ljudi dalo »like«, zanima ga samo tistih 1100, ki so bili proti njemu.«

Komentarji so lahko boleči, pravi tudi Nika Erčulj, ki je videe, ki jih objavlja na spletu, začela snemati pri 15 letih. »Preden so prišli prvi komentarji, je bila to zelo pozitivna izkušnja.

Komentatorji si ustvarijo mnenje o tebi in te s svojimi komentarji usmerjajo. Nekako ti določijo, kakšen naj bi ti bil, čeprav to ni nujno res. Narekujejo ti, kako naj bi ravnal.

Se mi zdi, da sem v preteklosti delila preveč. In občutek je tak, kot da bi hodil sredi Ljubljane brez oblačil. Zato mogoče ne bi priporočala tako mladim, da to začnejo. Da se tega lotijo šele, ko že približno vedo, kdo so in kaj hočejo. Opraviti pa je treba tudi selekcijo, da dobro premisliš, kaj želiš, da ostane le tvoje, in kaj si pripravljen deliti.«


28.03.2022

Petra Znoj, mama nedonošenčkov, v knjigi Junaki prvega nadstropja zbrala zgodbe

"V šoku sem sedela na postelji in premlevala. Manjši dvojček ima 900 gramov! Ali sploh lahko preživiš z 900 grami?" Tako se spominja Petra Znoj. Dvojčka Adam in Žan sta zdaj stara dobri dve leti in sta taka kot njuni vrstniki – radoživa in polna otroške radovednosti. A njuna zgodba je tudi zgodba dveh malih borcev, rojenih prezgodaj. Približno 1400 otrok na leto se v Sloveniji rodi prezgodaj . V knjigi Junaki prvega nadstropja je Petra Znoj zbrala pripovedi mamic nedonošenih otrok. Njihove zgodbe so polne strahu, pa tudi izjemne življenjske moči. Naj bo knjiga opora in moč vsem, ki se bodo s to problematiko še spoprijeli, razmišlja.


21.03.2022

Veščine za samostojno življenje - kako opolnomočiti osebe z motnjo v duševnem razvoju za uspešnejše vključevanje v skupnost?

Popolno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebno na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz Varstveno-delovnega centra Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec. Oddajo pripravlja Petra Medved.


14.03.2022

Redke rešitve za redke bolezni

Kako poteka življenje z otrokom z redko boleznijo, za katero obstaja zdravilo, a kljub temu ni nobenega zagotovila, da bo terapija uspešna. Kako se spremeni življenje družini in kakšna je pot do rešitev, do katerih si jo pri redkih boleznih pogosto starši gradijo sproti sami in ne predstavlja le poti do zdravila, pač pa tudi do psihosocialne pomoči, ki je praviloma zanemarjena. O tem se bo v oddaji Med štirimi stenami z dr. Nejcem Jelenom, očetom otroka z ozdravljivo redko boleznijo, pogovarjala Cirila Štuber.


07.03.2022

Življenje nam je pokazalo tudi drugo plat

Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se bo z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur.


28.02.2022

Dr. Ljubica Marjanovič Umek o pomenu igre za razvoj otrok

Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz vzhodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz zahodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere zunajšolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.


21.02.2022

Sašo Dudić: Že kot otrok nisem poznal občutka pripadnosti

Sašo Dudić je uspešen tetovator, pa tudi gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, oče, plezalec in potapljač. Na svoji poti v uspešno odraslo življenje se je soočal s slabo samopodobo, depresijo, občutki panike in utesnjenosti ter motnjami hranjenja. Takrat si je želel več strokovne pomoči in predvsem to, da bi se že prej opogumil in svojo stisko delil z drugimi.


14.02.2022

Tadeja Brankovič: Peta olimpijada

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo nekdanja vrhunska športnica biatlonka s štirimi nastopi na olimpijskih igrah Tadeja Brankovič. Športu je ostala zvesta tudi po koncu kariere, saj predava različnim organizacijam, poučuje smučarski tek, nordijsko hojo in rolanje. O svojem življenju je napisala knjigo Peta olimpijada. »Štiri olimpijske igre so merile rezultat na štoparici. Peta ne meri hitrosti,« je zapisala v knjigi. Ta je zanjo najtežja, saj se spopada z rakom. Naučila jo je zavedanja, da je vse minljivo. In kot nadaljuje v knjigi: »Zato je potrebno živeti. Biti hvaležen za vse, kar imaš. Ni vse samoumevno. Treba je zaupati vase in se imeti rad. Biti optimističen in pozitiven.« O vrhunskem športu in boju z boleznijo se bo s Tadejo Brankovič, ki svoj mir in svobodo išče v gibanju, pogovarjala Petra Medved.


07.02.2022

Epilepsija - bolezen z mnogimi obrazi

Epilepsija - bolezen, ki morda še vedno prinaša strah in mnogo vprašanj. A tudi bolezen, ki jo medicina že dobro obvladuje, zato se bolniki in njihovi svojci vedno bolj uspešno spopadajo z vsakdanjim življenjem. K sprejemanju epilepsije prav tako pripomore širjenje znanja in vedenja, predsodkov je vse manj. Drugi ponedeljek v februarju skupaj z več kot 140-imi državami po svetu zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Naša tokratna sogovornica je dr. Natalija Krajnc, dr. med., specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednica Društva Liga proti epilepsiji. Z Lucijo Fatur sta pogovor začeli o tem, zakaj velja, da je epilepsija bolezen z mnogimi obrazi.


31.01.2022

Dr. Lea Žmuc Veranič, specialistka psihiatrije, o depresiji pri starejših

V pandemičnih časih je zaznati več tesnobnih, depresivnih stanj. Strokovnjaki govorijo tudi o pandemični utrujenosti. Kako se s tem časom spopadajo starejši, pri katerih postaja depresija že tako ali tako pogostejša? Nekateri podatki govorijo o petini oziroma tretjini starostnikov, ki jih pesti depresija. Kako jo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?


24.01.2022

Sram je prekinitev medosebnega mostu

O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, se bo Cirila Štuber pogovarjala z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijskoraziskovalnega centra za družino.


17.01.2022

Življenje družine z dvema invalidnima otrokoma

Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje bo Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.


10.01.2022

"Osebno zadovoljstvo je predpogoj za lepo življenje."

»Ko življenje vzameš kot potovanje v neskončnost svojega uma, zares zaživiš. Živiš polno, radostno in spoštljivo. Spoštljivo do sebe in do drugih.« Tako pravi Breda Rožič, avtorica knjige Skrivnosti življenja. V tokratni oddaji boste izvedeli, zakaj je pomembno zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno in ni naključje, kaj je tisto, kar nas omejuje na naši poti, in kako lahko na tej poti zadihamo s polnimi pljuči. Bredo Rožič je na pogovor povabila Lucija Fatur.


03.01.2022

Neverjetni učitelji

Tudi učilnica je prostor, kjer se odnosi, situacije in težave odvijajo med štirimi stenami. Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. Nekaj smernic, strategij daje učiteljem in vzgojiteljem program Neverjetna leta - program vodenja razreda za učitelje. Več pa z gostjami v oddaji Med štirimi stenami.


27.12.2021

Darja Korez Korenčan napisala knjigo Korak za korakom

Poslavljamo se od leta in razmišljamo, kaj nam bo prineslo novo. Upamo, da bo srečno in zdravo. To želimo tudi drugim. Včasih pa nam leto ni ravno naklonjeno. Televizijska novinarka, voditeljica in urednica Darja Korez Korenčan je letos prebolela hujšo obliko covida. Ostale so posledice, a življenjskega optimizma ji ni zmanjkalo. Svojo izkušnjo je opisala v knjigi Korak za korakom.


20.12.2021

Pot domov je namesto deset minut trajala osem mesecev

Vlado Peterlin je pred sedmimi leti na poti domov vozil prehitro, pod vplivom alkohola in ni bil pripet z varnostnim pasom. V prometni nesreči je utrpel tako hude posledice, da je postal tetraplegik. Kljub težki osebni izkušnji je ostal pozitiven in že nekaj časa kot ambasador Zavoda VOZIM ozavešča mlade, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Sam pripoveduje: »Moja pot od službe do doma je namesto deset minut trajala osem mesecev.« Vlada Peterlina je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.


13.12.2021

Dr.medicine, pedopsihiatrinja Jerneja Maček

Evropska unija je razglasila leto 2022 za evropsko leto mladih. Leto bodo polnile konference, različni drugi dogodki in kampanje. Z evropskim letom mladih želi EU dati poudarek na mlade, ki so v času pandemije covida-19 prestali veliko stisk. Izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji, beležimo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so zaskrbljeni. Otroci in mladostniki doživljajo veliko stisk, veča se tudi število duševnih bolezni in dejanj, ki kličejo po strokovni – tudi bolnišnični pomoči. Takšna so na primer samopoškodovanja. Odraz česa so in kako se jim upreti?


06.12.2021

Društvo Viljem Julijan pomaga otrokom z redkimi boleznimi

Ocenjujejo, da v Sloveniji za eno od šest do osem tisoč redkih bolezni trpi 120 tisoč ljudi. Večina niti ne pride do diagnoze in 75 % med njimi je otrok. Pri Društvu Viljem Julijan si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko redkih bolezni, med katerimi je večina genetskih, da bi tako povečali možnosti za pravočasno zdravljenje. Prav tako si želijo, da bi imele družine tistih otrok, ki so zaradi redkih bolezni obsojeni na smrt že v otroštvu, možnost dostojanstvenega poslavljanja od svojega družinskega člana v otroškem hospicu. V oddaji Med štirimi stenami bomo gostili Gregorja in Nino Bezenšek, starša Viljema Julijana, ki sta po njegovi zgodnji smrti ustanovila sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi.


29.11.2021

Ko ti življenje pokaže drugo stran

Soočenje z rakom ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novi situaciji, ki čez noč obrne prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo v času epidemije covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo spregovorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.


22.11.2021

Zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami

Življenje piše različne zgodbe. Zgodba Hejdi Koren Corel je zgodba o bolečini ob izgubi otroka in zavedanju, da trpljenja ni več. Je zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Je zgodba mame, ki je zmogla sprejeti ta življenjski izziv. S kakšnimi strahovi se spoprijemajo starši otrok s posebnimi potrebami, kako se odnosi v družini spremenijo in kakšno skrb potrebuje tak otrok? O tem z ekonomistko Hejdi Koren Corel, ki pravi, da je po srcu žena in mama. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.


15.11.2021

Težave v menopavzi na delovnem mestu naj ne bodo tabu

Več kot polovica žensk priznava, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo. Kljub temu so menopavzne težave tabu tema, saj ženske nerade govorijo o njih, delodajalci pa so s to problematiko v glavnem slabo seznanjeni. Magdalena Fabčič je univ. dipl. biologinja, ki je prek izobraževanja na tem področju najprej iskala rešitve zase, potem pa je svoje znanje začela deliti z drugimi kot svetovalka za izzive srednjih let, ki pomaga posameznicam in podjetjem ohranjati polno angažiranost ter zmanjšati vpliv stresa in hormonskih težav na uspešnost in odnose na delovnem mestu in ohraniti kakovostno življenje. Z njo se bomo pogovarjali o težavah z menopavzo na delovnem mestu.


Stran 6 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov