Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starši se trudijo, da bi ji omogočili čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24-urne nege, je mama ostala doma. Kako se starši trudijo, da bi Lina napredovala, kako so zbirali informacije o tem, kaj naj bi hčerki pomagalo, in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? O tem se bo z Linino mamo Mirjano Šukelj v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Pogovor z Mirjano Šukelj, mamo deklice Line s posebnimi potrebami.
Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starša se trudita, da bi ji omogočila čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24 urne nege, je mama ostala doma. Kako se starša trudita, da bi Lina napredovala, kako sta zbirala informacije o tem, kaj naj bi njuni hčerki pomagalo in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? Njihovo družinsko zgodbo je v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala Linina mama Mirjana Šukelj.
»Kadar otrok nima glasu, ga mora imeti mama. Na žalost je to tudi leta 2021 še vedno res. Skozi moje oči, navkljub zgodnji obravnavi, ki je bila uvedena nedavno nazaj, otroci še vedno ne dobijo vsega, kar jim po zakonodaji pripada, če smo starši tiho. Starši moramo biti tisti, ki se povezujemo, tisti, ki gradimo na pravicah naših otrok, tisti, ki se trudimo ozaveščati in mame smo v bistvu tiste, ki moramo verjeti v naše otroke, tudi takrat, kadar nam vsi rečejo, da je nekaj nemogoče, da bi se doseglo. Mi smo tipičen primer, ko so nam bile dane zelo slabe napovedi, pa sem jaz tako močno verjela v svojega otroka in v to, da lahko to spremenimo, da se to zdaj tudi dogaja,« je povedala Mirjana Šukelj.
862 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starši se trudijo, da bi ji omogočili čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24-urne nege, je mama ostala doma. Kako se starši trudijo, da bi Lina napredovala, kako so zbirali informacije o tem, kaj naj bi hčerki pomagalo, in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? O tem se bo z Linino mamo Mirjano Šukelj v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Pogovor z Mirjano Šukelj, mamo deklice Line s posebnimi potrebami.
Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starša se trudita, da bi ji omogočila čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24 urne nege, je mama ostala doma. Kako se starša trudita, da bi Lina napredovala, kako sta zbirala informacije o tem, kaj naj bi njuni hčerki pomagalo in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? Njihovo družinsko zgodbo je v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala Linina mama Mirjana Šukelj.
»Kadar otrok nima glasu, ga mora imeti mama. Na žalost je to tudi leta 2021 še vedno res. Skozi moje oči, navkljub zgodnji obravnavi, ki je bila uvedena nedavno nazaj, otroci še vedno ne dobijo vsega, kar jim po zakonodaji pripada, če smo starši tiho. Starši moramo biti tisti, ki se povezujemo, tisti, ki gradimo na pravicah naših otrok, tisti, ki se trudimo ozaveščati in mame smo v bistvu tiste, ki moramo verjeti v naše otroke, tudi takrat, kadar nam vsi rečejo, da je nekaj nemogoče, da bi se doseglo. Mi smo tipičen primer, ko so nam bile dane zelo slabe napovedi, pa sem jaz tako močno verjela v svojega otroka in v to, da lahko to spremenimo, da se to zdaj tudi dogaja,« je povedala Mirjana Šukelj.
Zgodba Lidije Štefanec je zgodba o otroštvu, prežetem z materinim nasiljem, je zgodba o psihični in fizični bolečini, je zgodba o hrepenenju po življenju, ki ga nikoli ni bilo. Je zgodba o dekletu in ženski, ki se znajde v podobno nasilnem zakonu in se iz njega izkoplje po 38-ih letih. Je zgodba o reševanju lastne duše, o letih antidepresivov in številnih selitvah. Pa tudi zgodba o svetli luči, ki posveti na koncu. Je zgodba gospe Lidije, popisana v dveh knjigah: Solze izpirajo bolečino in Tri ure življenja.
Gost oddaje Med štirimi stenami bo slovenski mladinski pisatelj, geograf in sociolog mag. Igor Plohl. Padec z lestve junija 2008 ga je zaznamoval za vse življenje. Postal je paraplegik. Po dolgotrajni rehabilitaciji pa je kljub invalidnosti znova samostojno zaživel. V knjigi Ne domišljaj si! odkrito opisuje dve leti svojega življenja po nesreči. Poleg zaposlitve veliko energije posveča ozaveščanju otrok in mladostnikov o posledicah poškodbe hrbtenjače in invalidnosti tudi s svojimi knjigami Lev Rogi, Lev Rogi najde srečo, Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah. Z mag. Igorjem Plohlom se je v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala novinarka Petra Medved. Foto: Ingrid Ladinek Korez
Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba zagreši nad drugo brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo. Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je treba rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? O tem ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami s Špelo Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtko Sanjo Rozman.
Zveza Sonček izvaja program bivanja za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi že vrsto let. Program institucionalnega varstva poteka v okviru stanovanjskih skupin, ki so v začetku so pomenile prehod iz večjih institucij v manjše, ljudem bolj prijazne oblike bivanja za manjše število ljudi, ki živijo skupaj. V stanovanjskih skupinah je pomembno, da stanovalci živijo čim bolj neodvisno življenje v običajnem okolju in da imajo zagotovljeno fizično pomoč, ustrezno pomoč pri negi, vsakdanjih življenjskih dejavnostih, pri gospodinjskih opravilih, prehranjevanju in drugem. V zadnjem času v Zvezi Sonček vse pogosteje opažajo, da se kažejo potrebe po bolj intenzivni pomoči zaradi intelektualnih in telesnih težav ter zaradi staranja. Kakšno je življenje v stanovanjskih skupinah, ali so možne tudi druge oblike bivanja, kako je z deinstitucionalizacijo in kaj bo pomenilo bivanje s podporo v skupnosti po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ta del zakona se bo začel izvajati leta 2022), bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gostje oddaje bodo diplomirana socialna delavka in do nedavna vodja institucionalnega varstva Zveze Sonček Jelka Bratec, stanovalka Urška Jurman in nekdanja stanovalka Saša Rolih.
Lastnica nepremičninskega podjetja, motivatorka, life coach, dreamBuilder coach – predvsem pa oseba, ki je morala skozi težko življenjsko preizkušnjo, sebi odgovoriti na številna vprašanja, se soočiti z brezupom in dnom, da je danes to, kar je – vse to in še mnogo več je Sabinca Gorenc. Svoje življenje je popisala v knjigi Raztrgana do kosti, a zdaj letim. Svojo pot pa deli tudi z nami v tokratni oddaji.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu se prtljaga nahaja v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.
Živčno-mišična obolenja neposredno ali posredno prizadenejo mišice. Za hujše oblike je značilno postopno propadanje mišičnih vlaken, ki privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledica tega pa so vse večje težave pri gibanju, vezanost na voziček in odvisnost od tuje pomoči. Društvo distrofikov Slovenije že 50 let daje obolelim oporo, s svojimi programi pa jim pomaga premagovati vsakdanje težave. Kakšna so ta obolenja, kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija, s katero lajšajo tudi socialne in psihične posledice invalidnosti, in ali se da z mišično distrofijo kakovostno živeti v svojem okolju – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu bele palice – pripomočka, s katerim slepi in drugi ljudje z okvarami vida zaznavajo ovire in vodilne elemente ter si tako pomagajo pri orientaciji, hkrati pa je tudi simbol njihove neodvisnosti – bomo danes govorili o dostopnosti prostora in o usposabljanju slepih in slabovidnih ljudi za aktivno življenje. Z nami bosta predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica in pooblaščenec Lions klubov Slovenije za pomoč slepim in slabovidnim Igor Miljavec ter krajinska arhitektka iz zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Med zgodbami, ki nam jih naplete življenje, se znajdejo tudi zgodbe partnerskih razhajanj. Nekateri se s koncem odnosa spoprimejo sami, drugi poiščejo pomoč, marsikdo poseže po literaturi s to tematiko. “(Ne)Srečni konci“, tako je dr. Ana Čertanec dala naslov svojemu “priročniku za soočanje z življenjem po razhodu in pri iskanju novih priložnosti v življenju”. Razmišljala je namreč, da je v takem trenutku dobrodošla prav vsaka izkušnja drugih. Kljub povsem drugačni izobrazbi se je lotila pisanja, ki ga predstavlja v tokratnem pogovoru.
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, poleg tega mu dojenje daje tudi občutek bližine, varnosti in ugodja, poskrbi za vzpostavitev odnosa med otrokom in mamo. Dojenje je torej temeljni del našega življenja, ki pa je – sploh, če mama doji v javnosti – mnogokrat še vedno tabu. Prav tako na začudene poglede naletijo mame, ki se odločijo, da bodo svojega otroka dojile še po dopolnjenem prvem letu starosti. Temu se je v knjigi z naslovom Dojenje po prvem letu – vodnik, ki prisluhne otrokovemu in maminemu ritmu odstavljanja podrobneje posvetila zakonska in družinska terapevtka Aleksandra Klopčič. V oddaji Med štirimi stenami jo gosti Andreja Gradišar.
Po svetu in tudi pri nas je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. V mednarodnem tednu gluhih želijo gluhi opozoriti nase in na njihovo nevidno invalidnost – gluhoto ter na težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire pri govorno-socialni komunikaciji, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Kakšne stiske doživljajo, kako gluhota vpliva na njihovo duševno zdravje in kako je z vključevanjem v svet slišečih – o tem se bomo pogovarjali v današnji oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Celotna oddaja bo tolmačena v slovenski znakovni jezik, tako da jo bodo lahko spremljali tudi gluhi na spletni strani Radio Prvi.si.
Hipnozo poznamo že stoletja, poznale so jo že starejše civilizacije, moderna hipnoza pa se je začela v 18. stoletju. Izraz »hipnoza«, ki ga je skoval James Braid, izhaja iz grške besede »hypnos« – spanje, čeprav je kasneje spoznal, da stanje hipnoze ni spanje. Hipnoza je delni preskok kritičnega faktorja in vzpostavitev selektivnega mišljenja. Je popolnoma naravno stanje našega uma, ki ga lahko s pomočjo terapevta dosežemo le z našim dovoljenjem. Društvo Elman, ime je dobilo po hipnoterapevtu Davu Elmanu, želi s hipnoterapijo pomagati ljudem, da premagajo življenjske izzive in dosežejo svoje cilje. V tokratni oddaji jo predstavlja hipnoterapevt Boris Slivnik.
Dare Leban je nedavno izdal knjižico Teorija o strahu s podnaslovom O napačnem učenju strahu in povzročanju stresa otrokom in odraslim zaradi nepoznavanja definicije strahu. Zaradi težav v duševnem zdravju in poskusov, da bi opustil predpisana zdravila, je Dare Leban začel raziskovati, od kod izvirajo njegove težave.
Študenti s posebnimi potrebami morajo imeti enake možnosti in enak dostop do izobraževanja kot ostali študenti. Kakšne prilagoditve potrebujejo, ali je delo s študenti s posebnimi potrebami sistemsko urejeno, je izobraževalni proces prilagojen tako, da spodbuja inkluzijo, kakšen je postopek za pridobitev statusa študenta s posebnim statusom in kakšne so izkušnje s študijem, če si študent s posebnimi potrebami, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.
Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi več kot 3.500 ljudi s to boleznijo. Gre za avtoimunsko bolezen, pri čemer imunski sistem napada telesu lastno tkivo – mielinsko ovojnico. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, navzoče pa so tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi od 20. do 40. leta starosti, prizadene več žensk kot moških. Vzrok ni znan, bolezen pa lahko brez ustreznega sodobnega zdravljenja vodi tudi v invalidnost. Slišali boste ponovitev majske oddaje, v kateri smo govorili o življenju s to boleznijo in pomembnosti rehabilitacije za te bolnike. Gostji sta bili specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz URI Soča Anja Udovčić Pertot in bolnica s to boleznijo Andreja Velepec.
Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spopasti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
V terminu oddaje Med štirimi stenami se bomo spomnili na gledališko predstavo Zabava za Borisa Prešernovega gledališča Kranj, v katerem naslovno vlogo Borisa igra Simon Šerbinek. Njegova življenjska pot je polna vzponov in padcev. Ob koncu študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Študij dramske igre je končal. Ker pa je vedel, da zaradi podkolenske amputiranosti ne bo nikoli igralec v popolnem smislu, se je vpisal še na študij slovenščine na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, staro mamo in starim očetom. Njeno življenje je bilo materialno skromno in čustveno ranjeno. V njeni knjigi Drugo rojstvo piše, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko cela prešla skozi življenje. Oče je bil družinska skrivnost. Niso ga omenjali in niti na misel ji ni prišlo, da bi ga omenila. Ko so jo sošolke in sošolci vprašali, ali je njen oče umrl, si je želela, da bi jim lahko pritrdila.
Neveljaven email naslov