Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anksioznost oziroma tesnoba je neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se borijo z njim več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, smo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo.
856 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Anksioznost oziroma tesnoba je neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se borijo z njim več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, smo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo.
Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »dobro počutje, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«. Prizadevati si moramo za čim večjo ozaveščenost o duševnem zdravju in tematiko približati ljudem. Zato z današnjo oddajo napovedujemo Festival duševnega zdravja, ki ga boste pri nas prvič lahko obiskali ta četrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 10.00 in 19.00 uro. V prihodnji uri bomo govorili o demenci, saj ta neozdravljiva bolezen pomeni velik izziv glede na to, da se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje in naj bi se vsakih 20 let število bolnikov z demenco skoraj podvojilo - leta 2030 bo v Sloveniji 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let. V tokratni oddaji želimo znova osvetliti problematiko te bolezni, saj poleg bolnika samega močno prizadene njegove bližnje. Lucija Fatur je v studio povabila gospo Štefanijo Lukič Zlobec, predsednico Združenja Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci Alzheimer Slovenije in Vido Drame Orožim, dr. med., upokojeno specialistko nevrologije in psihiatrije.
V današnji oddaji Med štirimi stenami se bomo pogovarjali o naglušnosti in gluhoti. Gluhe in težko naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. S kakšnimi težavami se v vsakdanjem življenju spopadajo ti ljudje in kako to vpliva na njihovo življenje, bosta pripovedovala gosta oddaje predsednik Ddruštva Auris – Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko - Kranj Boris Horvat Tihi ter sekretarka društva in tolmačka za slovenski znakovni jezik Zlata Crljenko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Na praznik dela bomo govorili o tem, kakšno je spodbudno delovno okolje, kako vplivajo odnosi in počutje na delovnem mestu na delovno storilnost in zakaj potrebujemo počitek. O tem bo govorila dr. Eva Boštjančič, psihologinja, redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ali podpira pobude za 4-dnevni delovni teden, ki tudi v slovenskem prostoru utira pot? In še – v Evropi je kar 41 % zaposlenih dosegljivih tudi zunaj delovnega časa. Ali ta visoki odstotek velja tudi za Slovenijo? Na praznik dela o delu v psiholoških dimenzijah.
Spolna disforija je stiska zaradi občutenja neskladja med biološkim in družbenim spolom. Ljudje, ki menijo, da so se rodili v biološkem telesu napačnega spola, ker se psihično počutijo nasprotnega, se včasih odločijo za t.i. tranzicijo ob pomoči hormonske terapije s hormoni nasprotnega spola kot je biološki in pozneje še z operacijo, s katero spremenijo zunanje telesne spolne znake. Kako to izgleda z zornega kota mame, ki ji je hči pri 15tih razkrila, da si želi spremeniti spol, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Cirila Štuber.
Poškodbe glave se k sreči največkrat končajo le z manjšo rano, mogoče blažjim glavobolom, buško, to pa mine v nekaj dneh. Drugače je s hudimi poškodbami glave, ki so najpogosteje posledica prometnih in drugih nesreč. Največ takih hudih poškodb glave doleti mlade ljudi v starostni skupini 15-29 let. S hudo poškodbo glave in vsemi posledicami se je soočila tudi gostja oddaje Med štirimi stenami Alida Klemenčič. Zgodilo se je leta 2006 – med delom v njeni vrtnariji v Izoli ji je v glavo priletel kovinski delec stroja. Hudi nesreči je sledila dolga pot okrevanja – tako telesnega kot duševnega. Svojo zgodbo je iskreno razkrila v knjigi Dolga je ta pot.
V tokratni oddaji, katere ponovitev bomo slišali danes, so nam odprli vrata stanovalci z vodjo in mentorico v Stanovanjski skupini za mlade v Novi Gorici, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT. Gre za skupino, ki mladim, ki se znajdejo v stiski, pomaga na poti v življenje na mnogih področjih. Kako poteka njihov dan, česa vsega se naučijo, kateri so posebni izzivi, s katerimi se srečujejo – o vsem tem pripovedujejo. Vodja stanovanjske skupine za mlade Edina Kovač Cvetko je najprej predstavila življenje v skupini.
Kaj je motnja senzorne integracije in kakšne težave imajo otroci zaradi nje? Zakaj se izogibajo ali iščejo določene senzorne dražljaje in kako ta motnja vpliva na njihovo vključevanje v vsakdanje dejavnosti doma, v vrtcu ali šoli ter pri igri z vrstniki? Kakšna je povezava z avtizmom in kakšne so senzorne strategije, ki izboljšajo otrokov taktilni, vestibularni in proprioceptivni senzorni sistem? Gostji oddaje Med štirimi stenami bosta višja predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smer delovna terapija magistrica Nevenka Gričar, ki je delovna terapevtka s specialnimi znanji za izvajanje terapije senzorne integracije po Ayresovi, in doktorica Jerneja Terčon, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.
Bipolarno motnjo zaznamujejo skrajni premiki v razpoloženju. Iz čustveno izredno veselega stanja ljudje nihajo v čustveno žalostno in potrto obdobje. Pojavi se po navadi med 20. in 40. letom, pri moških so bolj pogoste manične faze, ženske pa pogosteje doživijo depresivno. Kakšno je življenje z bipolarno motnjo? Kaj diagnoza pomeni za bolnika in njegove bližnje? V tokratni oddaji Med štirimi stenami bo o svoji bipolarni motnji spregovoril gospod Radovan Lango, v pogovoru bo sodeloval tudi psihiater dr. Marko Pišljar.
Kako je na drugi strani štirih sten življenja odvisnika, kjer so njegovi svojci, ljudje, ki ga imajo radi, še zlasti matere, ki z brezpogojno ljubeznijo poskušajo pomagati svojemu otroku, da bi opustil drogo. Saša Kveder, ki je svojo zgodbo izlila na papir v obliki romana z naslovom Tokrat bo drugače, je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.
17. marca obeležujemo svetovni dan spanja. Motnje spanja so pogoste, saj samo za kronično nespečnostjo trpi več kot 30% ljudi. Nespečnost je po Mednarodni klasifikaciji motenj spanja le ena od 90 različnih motenj. Ker nezdravljene motnje vodijo v kronične bolezni, vplivajo pa tudi na psihično ravnovesje, jih je treba prepoznati in tudi zdraviti. To počnejo priznani strokovnjaki z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami v Centru za motnje spanja. Ena le teh je dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. medicine, specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, ki se že več kot 20 let ukvarja s preučevanjem spanja in motenj spanja.
Kaj je samopoškodovanje in kateri so najpogostejši vzroki? V kakšni čustveni stiski se znajde mladostnik, da ga privede do takega vedenja, in kako mu pomagati, da se bo naučil prepoznati in zdravo izražati svoja čustva? Kakšno vlogo imajo pri tem družina, starši, vrstniki in strokovne službe ter kakšno je zdravljenje? Gostja oddaje bo dr. Andreja Poljanec, psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije in vodja oddelka za psihologijo Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju – podružnice v Ljubljani.
V Sloveniji živi približno 120 tisoč ljudi z redkimi boleznimi. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli pet ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev. Genetske bolezni mrežnice so skupina bolezni, za katere je značilna postopna izguba fotoreceptorskih celic. Najpogostejša je pigmentna retinopatija. Kako s to redko boleznijo živita fotograf Branko Čeak in predsednica društva Svetloba Mihela Gorše, bosta pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Kaj človeka pripelje do tega, da zapusti podjetje, ki ga je ustanovil, s tem pa tudi odličen in stalen dohodek, ter se poda s kitaro na ulico? Rory Hughes se je odpravil v nasprotno smer – v proces sestopa z uspešne podjetniške poti na negotovo pot iskanja umetniškega navdiha. Kako je potekal ta proces preobrazbe in kam ga je pripeljal, je zanimalo Cirilo Štuber.
Britanski pisatelj Joe Randolph Ackerley je zapisal: Pes ima v življenju en sam cilj – da podari svoje srce. Ne samo, da je človekov prijatelj. Tudi terapevtske sposobnosti psa so nedvomne in pridobivajo vse večjo veljavo tudi v strokovni javnosti. Slovensko društvo za terapijo ob pomoči psov Tačke pomagačke je bilo ustanovljeno leta 2007. Delo vodnikov in psov je usmerjeno v izboljševanje počutja otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in ljudi s posebnimi potrebami. Terapevtsko delo ob pomoči psov opravljajo že v 126 različnih ustanovah po vsej Sloveniji - tudi v Domovih za starejše.
Izguba otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu zaznamuje vso družino. Žalost, vprašanja, mnogo vprašanj, bolečina. Kako živeti naprej? Kako s tem soočiti otroka, ki se veseli bratca ali sestrice? Bomo zmogli? "Nad mavrico" je slikanica Katje Rinc, namenjena prav najmlajšim, s pomočjo katere starši lahko razložijo sorojencu, kaj se je zgodilo.
»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je lani marca postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli tudi kratki dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je potekala vzgoja slepe deklice, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Kako travmatski porod vpliva na otroka, ki se rojeva, kakšne posledice lahko ima za odnose v družini in zakaj lahko povzroči poporodno depresijo tudi pri novopečenih očetih. O pomenu dobre porodne izkušnje se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali z Majo Majcen Nadu, mamo z dvema različnima porodnima izkušnjama, in dr. Špelo P. Peternel, mamo in dulo, ki že 15 let spremlja nosečnice pred porodom in ob njem.
Uporaba pametnih naprav skriva številne pasti in povzroča odvisnost že pri majhnih otrocih, opažajo pediatri.
Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem smo govorili v novembrski oddaji, gostje pa so bile asist. dr. Zala Kuret, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa je z nami delila Tanja Hartman. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Janez Hudej je prostovoljec in nekdanji dolgoletni predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki dokazuje, da je življenje lahko kakovostno tudi na invalidskem vozičku. Je ustanovitelj Zavoda Vozim, ki je znan po delavnicah »Vozim, vendar ne hodim«, in začetnik potapljanja za invalide. Decembra lani je od državnega sveta Republike Slovenije za svoje prostovoljno delo dobil plaketo, ki so jo podelili najzaslužnejšim društvenim delavcem prostovoljcem. Janez Hudej bo gost oddaje Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov