Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato povabila v oddajo Med štirimi stenami.
862 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato povabila v oddajo Med štirimi stenami.
Le okoli 1% ljudi išče zdravniško pomoč zaradi duševne motnje, ki jo imenujemo bipolarna motnja razpoloženja. Zanjo je značilno pretirano nihanje med dvema skrajnostima bolezensko potrtostjo - depresijo in bolezensko veselostjo - manijo. Značilno za bipolarno motnjo razpoloženja je, da se prava diagnoza postavi pozno, saj se oseba po pomoč zateče le, ko je v depresiji, eden izmed razlogov, da oseba pravočasno ne poišče pomoči pa je tudi strah pred označenostjo zaradi duševne motnje. O vzroku in zdravljenju bipolarne motnje bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek s psihiatrične klinike v Ljubljani, svojo zgodbo doživljanja te motnje pa nam bo razkrila Zala Miklavčič, ki je o svoji bolezni napisala knjigo Ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Več boste lahko slišali v današnji oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Foto: Flickr.com (Twentyfour Students)
Pred letom dni se je rodila ideja o projektu Drugi dom. Rodila jo je ljubezen, rodil jo je strah. To je na enem od družabnih omrežij na spletu zapisala pobudnica projekta Andreja Pader, ki pravi, da še vedno ljubi, le strah je ni več. Projekt Drugi dom ima lepo poslanstvo, saj z njim ustanavljajo skupnost za otroke s posebnimi potrebami, ki bodo nekoč ostali brez staršev. Pobudnica projekta Andreja Pader bo gostja ponedeljkove oddaje Med štirimi stenami.
Gospe Petra Greiner in Ana Bradač sta pogumni mami. Morali sta se soočiti z drugačnostjo svojih otrok in pri tem našli dovolj optimizma za pomoč staršem otrok s posebnimi potrebami. Petra Greiner je v Mariboru ustanovila Zavod 13, ki ozavešča o drugačnosti in nudi pomoč ne le materam posebnih otrok, temveč celotni družini. O Zavodu 13 in življenju s posebnimi otroki bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Petra Greiner je začela pripoved o hčerki Sofiji, ki ima trisomijo 13. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.
Rudi Kirar je pri 28-letih uspešen podjetnik, ki pa se je že v najstniških letih soočil z zmanjšano motivacijo za šolanje, negativnimi občutki in čustvi. Ko je ugotovil, da mora nekaj spremeniti v svojem življenju, se je »zakopal« v knjige, obiskal zdravnika, začel pisati dnevnik, se ukvarjati z rekreacijo in prehranjevanjem. S svojo zgodbo o spremembi v življenju želi pomagati tudi drugim. Zato je napisal motivacijsko knjigo Nevrologična motivacija in odprl spletno stran www.pozdravidepresijo.si. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.
Štirinajstmesečni Filip Kočar se je rodil z redko genetsko boleznijo, ki se imenuje Apertov sindrom. Apertov sindrom se pojavlja pri enem od 50.000 do 100.000 rojenih otrok. Povzroči spremembe v razvoju kosti lobanje in obraza, saj se lobanjskih kosti začnejo prehitro zaraščati. Otroci, ki se rodijo z Apertovim sindromom, imajo zato spremenjeno obliko glave. Poleg tega, da je prizadet razvoj lobanjskih in obraznih kosti, lahko pride tudi do zraščanja prstov na rokah in nogah. Zdravljenje je operativno, taki otroci morajo biti v obdobju razvoja večkrat operirani. Primož Kočar, Filipov oče, nam je zaupal, s kakšnimi stiskami in skrbmi se srečuje njihova družina in kako doživljajo Filipa, kot tudi to, česa se bojijo. Zakaj pride do Apertovega sindroma in kakšne so posledice, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložili docentka doktorica Karin Writzl, specialistka klinične genetike iz Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko in pediatrinja endokrinologinja Magdalena Avbelj Stefanija iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Družinsko nasilje je pogosto skrito in je premnogokrat tabu tema. Policijske statistike v Sloveniji dokazujejo, da so v 99% nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški. Še vedno imamo največkrat v mislih fizično nasilje, čeprav gre večkrat za psihično nasilje, ki morda povzroči še večjo bolečino. Še posebej ranljiva skupina so gibalno ovirane ženske. V Društvu Vizija iz Slovenskih Konjic so zato osnovali program za pomoč gibalno oviranim ženskam – žrtvam nasilja in odprli Varno hišo, program pa zdaj še nadgrajujejo. Društvo vstopa v 15. leto delovanja, je Luciji Fatur povedala predsednica Julijana Kralj.
V Sloveniji imamo deset kriznih centrov za mlade, ki delujejo 24 ur na dan vse dni v letu. Eden izmed njih je tudi Krizni center za mlade "Kresnička" v Lescah na Gorenjskem, v katerem bivajo otroci in mladostniki, stari od šest do osemnajst let. Namen kriznega centra za mlade je, da lahko poiščejo in dobijo pomoč, kadar so domače razmere zaradi nasilja, zlorab in alkohola nevzdržne, ko pogovor s starši ni mogoč in doživijo njihovo zavrnitev ali ko imajo težave s šolo in sovrstniki. V oddaji Med štirimi stenami boste slišali zgodbo mamice Maje, katere otroka sta se zatekla po pomoč v Krizni center za mlade "Kresnička", zgodbo Špele, ki je v "Kresnički" dobila možnost za nov začetek, ter pogovor z vodjo Kriznega centra za mlade, socialno delavko Ano Koren, ki pravi, da je krizni center za mlade "Kresnička" prostor, v katerem mlade ne samo poslušajo, temveč tudi slišijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant, ki ga poznamo kot varuha otrokovih dolžnosti, ves čas opozarja na vzgojne zablode sodobnih staršev. Pred kratkim je svoja opažanja zbral v knjižici z naslovom Pogrešani napotki (http://www.čmrlj.si/), ki prinašajo konkretne odgovore na dileme povezane z zaščitniškim obnašanjem staršev, utrjevanjem delovnih navad, iskanjem ravnovesja med učenjem in drugimi otrokovimi dejavnostmi, s poslušnostjo, pa tudi z vzgojnim minimumom pri uporabi računalnika. Nekaterih napotkov se bomo v pogovoru z mamo Andrejo Andrejek Kancler in Markom Juhantom dotaknili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Pripravlja Jana Bajželj.
HIV pozitivne osebe se soočajo s stigmatizacijo, strahom, depresijo, zanikanjem in občutkom krivde. In ker HIV povezujemo s spolno identiteto, ki je že tako ali tako stigmatizirana, so strahovi pred razkritjem z okužbo toliko večji. Kljub temu, da se je odnos do HIV pozitivnih oseb pri nas spreminjal, strah pred izvedeti ali si ali nisi HIV pozitiven, še vedno pogosto prevlada pred strahom stigme, povezane z izgubo zaposlitve, prekinitvijo odnosov, izločitvijo iz družbe in celo nasilja. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali, kako je strahove ob pozitivnem rezultatu testa presegel Boštjan Kováčec, eden redkih ki bo o svoji okužbi z virusom HIV spregovoril javno. Z njim se je pogovarjala Enisa Brizani.
Otrok že v prvih mesecih življenja spremlja zvoke iz okolice okrog sebe – lahko ga vznemirijo ali pomirijo, prepozna glasove njemu ljubih oseb. Komunikacija z otrokom je pomembna vloga staršev, saj vpliva na razvoj govora pri otrocih. Včasih pa se starši znajdejo v zadregi – otrokov govor je morda še nerazumljiv, se zatika, ne izgovarja vseh glasov pravilno, starši primerjajo otroka z vrstniki in iščejo odgovore na vprašanja. Kako pomagamo otroku do boljšega govora bo tema tokratne oddaje Med štirimi stenami, gostji bosta logopedinja Simona Levc in mamica Anja. V ponedeljek ob enajstih in trideset minut na Prvem. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
V oddaji bomo predstavili primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov. Gre za projekt Zveze paraplegikov Slovenije »Invalid za invalida«, ki se je že razvil v socialno podjetništvo. Invalidnost, ki je pogosto obravnavana kot ovira za zaposlitev, je v tem primeru prikazana kot prednost, saj invalidi z znanjem in izkušnjami pomagajo sočloveku invalidu. Petra Medved, ki je oddajo pripravila, je obiskala tudi eno izmed delavnic za popravilo invalidskih vozičkov, ki deluje v okviru projekta, saj je brezhibno delujoč invalidski voziček za paraplegike in tetraplegike življenjskega pomena.
Stiske otrok, ki pristanejo v rejniških družinah, so večini pogosto neznane. Otroci v času odraščanja spoznavajo, da družina, v kateri bivajo, ni njihova matična družina in se različno odzivajo. Lahko so jezni, prizadeti in agresivni. V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali zgodbo 28 letnega obsojenca, ki v zaporu na Dobu prestaja zaporno kazen. »Življenje pri rejniški družini je bilo lepo, zame so lepo skrbeli in me imeli radi. Zlorabil sem njihovo zaupanje in niso imeli druge izbire, kot da me pošljejo v Vzgojno izobraževalni zavod Veržej.« Njegova pot od 11 leta dalje je bila vse prej kot lahka za otroka v zgodnjih najstniških letih. Spoznanje, da starši niso njegovi biološki starši in zavedanje, da je Rom, je korenito oblikovalo njegovo življenje. Pripravlja Enisa Brizani.
Brezdomne ženske so zelo specifičen problem, odgovornost za njegovo reševanje pa ni na strani žensk, temveč na strani družbe kot celote. V začetku oktobra je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala zaključna konferenca Opolnomočenje brezdomnih žensk za zaščito pred nasiljem na ulici. Sodelujoči so predstavili prerez obstoječega stanja na področju brezdomnih žensk po Evropi in izpostavili njihove pereče probleme. Konferenca je potekala v okviru evropskega projekta za opolnomočenje brezdomnih žensk, v katerega so vključene tri države: Velika Britanija, Madžarska in Slovenija. Raziskavo nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavila Eva Srdoč z Inštituta za evropske raziskave in razvoj - EuroCoop
Le katerega malčka ni kdaj strah teme ali zdravnika? Težko opusti dudo in gre zjutraj s težavo v vrtec, zvečer pa spat? Zato, da bi otroci lažje prebrodili te majhne razvojne in psihološke ovire, so v knjižni obliki zdaj na voljo "Zdravilne zgodbice", ki sta jih napisali Mia Bone in Petra Julia Ujawe. Pripovedovali bosta, kako sta izbrali primerne dogodivščine in junake zgodbic, ki pomagajo otroku, da ob branju razume težave in jih tudi prebrodi. Mamica Tina bo povedala, kako je zgodbica o žirafi in delfinu Akiju pomagala svojem sinu, da ni več močil postelje. Svojo oceno zdravilnih zgodbic pa bo dodala tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Pripravlja Jana Bajželj.
V oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali talni taktilni vodilni sistem. To je sistem talnih oznak, ki omogoča slepemu in slabovidnemu varno pot po urbanem okolju. Gre za kombinacijo obstoječih robov in površin in talnih oznak, ki na ključnih mestih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka dopolnjujejo obstoječe robove. Če je talni taktilni vodilni sistem ustrezno postavljen, slepemu in slabovidnemu precej olajša pot po urbanem okolju, s tem pa omogoči dostop do javnih ustanov ter tako posredno vpliva na samostojnost slepih in njihovo družbeno udejstvovanje. Kako učinkovit je ta sistem, kaj ga dopolnjuje in kako se slepi orientirajo na poti, boste izvedeli v oddaji. Petra Medved se je namreč odpravila po Ljubljani preizkusiti talni taktilni vodilni sistem skupaj z Polono Car, ki je slabovidna in Markom Mikulinom, ki je slep in pri hoji uporablja belo palico, iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Letošnji teden otroka je posvečen igri in dejavnostim, ki jih otroci svobodno izberejo. Posebna pozornost je letos posvečena tudi vključevanju otrok s posebnimi potrebami v prostočasne dejavnosti. S sodelovanjem v interesnih dejavnostih imajo otroci s posebnimi potrebami možnost, da razvijejo svoja močna področja in da so kljub primanjkljajem uspešni. Tako boste oddaji Med štirimi stenami spoznali gluhe in naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno - jezikovnimi motnjami, ki ustvarjajo v gledališču Taka Tuka. Slišali pa boste tudi pogovor z Igorjem Šilcem, katerega sin Gašper je na specialni olimpijadi v Belgiji osvojil tri medalje. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Ponudba počitniških dejavnosti po vsej Sloveniji bo pestra. Številna društva prijateljev mladine, mladinski centri, muzeji in druge ustanove pripravljajo razgibane počitniške programe - delavnice, športne aktivnosti in letovanja. Počitnice so čas, ko si otroci odpočijejo od pouka, predvsem pa so priložnost, da otrok razvija svojo domišljijo in talente. V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o kakovostnem preživljanju prostega časa, ki vodi v osebno rast otroka, o neformalnem učenju, ki omogoča razvoj različnih socialnih spretnosti ter o tem, ali uporaba socialnih omrežij zmanjšuje realne predstave o prijateljstvih in odnosih. Gostje oddaje bodo magistrica zakonskih in družinskih študij ter družinska in šolska mediatorka Monika Bizjak, podpredsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Majda Struc in mag. Vojko Vavpotič direktor Javnega zavoda Mladi zmaji Centra za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Neveljaven email naslov