Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi.
365 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi.
V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.
Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.
Podjetje Sirio bo še naprej redno merilo globino morskega dna na območju koprskega pristanišča, kjer pristajajo vse večje ladje. Zaradi varnosti plovbe mora družba Luka Koper meritve opraviti vsako leto. O tem govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo obiskali tudi Park vojaške zgodovine v Pivki. Tam je namreč potekal trinajsti Podmorniški vikend. Nekdanji podmorničarji so z obiskovalci delili spomine, ogledati pa si je bilo mogoče tudi notranjost našega doslej največjega policijskega čolna, P-111, ki so ga pred dvema letoma pripeljali v muzej in ga trenutno obnavljajo.
Kako so si arhitekti zamislili enotno ureditev obalne promenade med Koprom in Izolo, ki bi obenem ohranila njene naravne in kulturne danosti? Kaj so morali upoštevati pri načrtovanju? Kako preprečiti komercializacijo tega dela obale in ga ohraniti javnega? Kdaj bi koprska in izolska občina lahko dejansko začeli z urejanjem, za katerega računata tudi na državna sredstva? Odgovore smo poiskali v tokratni oddaji, v kateri podrobneje predstavljamo zmagovalno idejno zasnovo ljubljanskega Landstudia 015.
Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.
Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.
Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.
Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.
Bi Portorož znova lahko postal središče zgolj petičnega turizma? Ta scenarij je malo verjeten. A tudi množični turizem ni prava pot, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je Portorož zaspal in nujno rabi nov razvojni trenutek. Kako pomemben je pri tem estetsko usklajen videz destinacije? Ali urejene kolesarske steze, plaže? Kaj pa ponudba gostincev, zdaj preplavljena s hitro hrano in turističnimi meniji. Kaj pogrešajo Portorožani? Kakšno strategijo načrtujejo pristojni? In katere so najbolj šibke točke turizma slovenske Istre na poti v trajnostno preobrazbo? Nekaj odgovorov je poiskala Lea Širok.
Škver v Seči je še edina obrtna ladjedelnica Severnega Jadrana, kjer na tradicionalen način popravljajo in gradijo manjše lesene barke. Mala ladjedelnica ob izlivu Jernejevega kanala v morje, ima dolgo in pisano zgodovino. Od leta 2004 je zaščitena kot kulturna dediščina. V njej se je ohranilo nekaj orodij celo iz 19. stoletja, medtem ko je elektriko dobila šele v drugi polovici 20. stoletja. Že več desetletij v njej deluje in ohranja tradicionalno ladjedelstvo Društvo ljubiteljev lesenih bark Bracera. Težava pa je, da za to nima urejene pravne podlage. Več o pomenu škvera, njegovi zgodovini in zahtevah piranske občine po ustrezni ureditvi razmerij pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Pozanimali smo se še, zakaj je območje Rta Seča tudi arheološko najdišče.
Za tovorne ladje z Daljnega Vzhoda je krajša pot v Sredozemlje in Evropo skozi Sueški prekop vse bolj nevarna. Od sredine novembra so namreč vse pogostejša tarča brezpilotnih in raketnih napadov. Izvaja jih jemensko uporniško gibanje hutijevcev v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer že več kot tri mesece poteka neusmiljena izraelska povračilna ofenziva. Ladjarji se zato odločajo za daljšo, a varnejšo pot okrog afriškega polotoka. Zamik pri dostavi tovora zaznavajo tudi v koprskem pristanišču, cene voznin so zrastle za 300 odstotkov. Več o trenutnem dogajanju v mednarodnem pomorskem prometu govorimo v današnji oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila strokovnjaka za logistiko Igorja Jakomina.
Portorož je kot pomembno letoviško središče zaživel v času Avstro-Ogrske. Leta 1897 je uradno postal zdraviliški kraj. Kmalu se je povečalo povpraševanje po nastanitvah. Gradnja vil, hotelov in drugih turističnih objektov je postala nepogrešljiv del razvoja kraja. Skozi čas so vile doživljaje preobrazbe, lastniki so spreminjali njihovo namembnost ali jih celo rušili. Njihove zgodbe se ohranjajo v arhitekturnih načrtih, ki so trenutno na ogled na razstavi piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža. Nekaj zgodb v oddaji predstavlja Lea Širok.
Podnebne spremembe in čezmerni turizem narekujejo učinkovito in dejavno varovanje zaščitenih območij. V Krajinskem parku Strunjan so v zadnjem letu in pol vložili slabega pol milijona evrov, s katerimi so izboljšali stanje občutljivega ekosistema in oživili del kulturne krajine. Uravnali so dotok vode v morski laguni Stjuža, ki ga je dvig morske gladine spravil iz ravnovesja. Pot med Belvederjem in Belimi skalami so obogatili z obnovljeno kažeto v tradicionalni suhozidni gradnji. Obenem hitijo s pripravo strokovnih podlag za širitev zavarovanega območja. Načrte za soočanje z izzivi podnebne krize in za zmanjševanje pritiska množičnega turizma v tokratni oddaji Morje in mi predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana.
Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.
Kako ohraniti izjemno dediščino našega solinarstva in kulturno krajino, ki si jo v opuščenem delu Sečoveljskih solin, Fontaniggiah, nezadržno prisvaja narava? Prvi korak bi lahko bila obnova solinarskih hišk, ki bi jim zagotovila trajnostno oskrbo s pitno vodo in električno energijo. Nekaj idejnih rešitev so zasnovali študenti Fakultete za pomorstvo in promet ter še štirih fakultet ljubljanske univerze. Prav bodo prišle tudi Pomorskemu muzeju. Na eno od hiš Muzeja solinarstva namerava postaviti streho s fotovoltaičnimi strešniki, prvo tovrstno pri nas. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vsem izpostavljajo, da lahko propadajočo dediščino solin, reši le oživitev solinarske dejavnosti.
Sredozemske države bodo s prihodnjim letom začele zmanjševati onesnaženje s plastiko. Leta 2025 bo celotno Sredozemlje omejilo izpuste žveplovega dioksida iz pomorskega prometa. Prav tako bodo omejili pozidave v stometrskem priobalnem pasu. Čez sedem let bo zaščitena tretjina morskih območij, kar je pomembno za zaustavitev zaskrbljujočega upadanja biotske pestrosti. Po načelu od izvira do morja bo Sredozemlje, vključno s Podonavjem, celovito upravljalo z vodami. V odločanju o prilagajanju podnebni krizi in trajnostnemu razvoju regije bodo aktivno sodelovali mladi. To so zaveze, ki so jih države pogodbenice Barcelonske konvencije sprejele na 23. zasedanju zasedanju v Portorožu, ki se je letos odvijalo med 5.in 8.decembrom, in bodo usmerjale delo predsedovanja Slovenije v letih 2024 in 2025. Več o zasedanju, katerega glavni poudarek je bil - od dogovorov k dejanjem, pa v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov