Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova.
365 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova.
Zakaj je pri gojenju školjk pomembna omestitev v cono A in kakšna so pravila, ki se jih morajo pri organiziranem izlovu cipljev držati ribiči.
V oddaji Morje in mi boste spoznali podvodno arheologinjo Maja Grisonič, ki je bila lani priča posebnemu odkritju v Jadranu. Sprehodili smo se do ribarnic in ugotovili, da mraz in burja nista ugodna za morski ribolov. V rubriki Morski abc pa boste slišali, kaj pomeni oglašanje ladijske sirene. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
V oddaji Morje in smo se tokrat odpravili po poteh znamenitih zgodovinskih odprav, s katerimi je človek v poznem 19. stoletju dosegel tudi najhladnejšo celino. Antarktiki je namreč namenjen muzej v Trstu, ki smo ga obiskali. Med drugim smo izvedeli, da v mrzlem morju celine ob južnem polu živijo ribe z modro krvjo. V piranskem muzeju školjk pa smo se prepričali, da si tihomorska školjka zeva, ki so jo v Piranu hudomušno poimenovali Liza, res zasluži naziv orjaška.
V prvi oddaji Morje in mi bomo skupaj zaveslali v novo leto. A to ne bo običajno veslanje, saj bomo veslali stoje. Tako, kot je tradicija v Benetkah. Več o tem zahtevnem načinu veslanja nam bodo povedale članice piranske skupine Amalie Petronio in Duške Žitko, ki na čolnu topo kot edina skupina pri nas trenira beneško veslanje. Slišali boste tudi, da nekateri plavajo v morju vse leto in je sicer tradicionalni portoroški novoletni skok v morje zanje le 'prijetna osvežitev'. V morski abecedi pa podrobneje predstavljamo čoln topo.
V Sloveniji imamo očitno zelo dobre ribiče. Tudi športne. Najboljši športni ribič na svetu v ribolovu s palico z zasidranega čolna živi namreč v Ankaranu, ime pa mu je Dejan Struna. Ribe je začel loviti že kot otrok, svetovni prvak pa je postal že pri 23-ih letih. Kot pravi, je uspešen športni ribolov 'improvizacija brez konca', v kateri se prepletajo razumevanje vsakokratne okolice in spremenljivih ribolovnih razmer. Dejana Struno smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi, v kateri nam je razkril svojo strast do športnega ribolova, podrobnosti tekmovanj in poudaril, da "mu morje daje energijo".
Neveljaven email naslov