Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
Lažni spomin je pojav, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Kateri od obeh spominov je bil lažen? Oba sta imela prav, pravi dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete pa pojasnjuje:
“Takoj, ko imamo dva posameznika, tudi če se znajdeta v isti situaciji, si bosta stvari drugače zapomnila. Pozorna bosta na druge stvari v okolju in si bosta tisto bolj zapomnila, predhodna pričakovanja so lahko različna, lahko ju presenetijo različne stvari. Vse te razlike se nakopičijo in dobimo dva posameznika, ki se lahko spomnita čisto drugih stvari.”
Na oblikovanje in priklic naših spominov vplivajo različni dejavniki npr. osebnost, kognitivne zmožnosti, stres, pozornost, ki jo posvečamo detajlom, dodatne asociacije, sugestije drugih ljudi itd. “Noben naš spomin ni popolnoma resničen, če ga primerjamo s fotografijo tega dogodka, ki se ga spominjamo. Spomin ne deluje na tak način,” pravi dr. Repovš, ki opozarja, da moramo biti pri uporabi izrazov resnični in lažni spomini previdni. Če bi želeli oblikovati definicijo lažnega spomina, pa bi ga lahko opisali takole, pojasnjuje dr. Šešok:
“Gre za psihološki fenomen, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina.”
Razsežnosti lažnih spominov so različne. Od neškodljivih do takšnih, ki vplivajo na več let, celo desetletij našega življenja. Pojavljajo se tudi na sodišču, opisuje dr. Miha Hafner s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: “Kar je res velik problem, so priče na sodišču. Očividci precenjujejo svojo sposobnost pravilnega zaznavanja in pomnjenja. V ZDA imajo dobro statistiko pozneje razveljavljenih primerov. Prvi razlog za napačne obsodbe so napačna pričanja prič.”
“Zanimiv je tudi primer z Islandije, ko je prišlo do dveh umorov. Takrat niso našli niti trupel, niti drugih dokazov. Počasi so prišli do šestih osumljencev in po dolgih policijskih zaslišanjih so vsi priznali ter bili dolga leta zaprti. 20 ali 30 let pozneje so vse oprostili, saj so ugotovili, da so nedolžni. A nekateri od njih so ponotranjili to krivdo in bili prepričani, da so morili. Ustvarili so lažne spomine na dogodek, ki ga niso storili.”
Da bi ločili med resničnimi in lažnimi spomini, so znanstveniki možgane slikali s funkcionalno magnetno-resonanco. Razlike so uspeli pokazati, a metoda je nezanesljiva, opozarja dr. Šešok. Zato se morajo sodniki pri odločanju v posameznem primeru, ki vključuje pričanje prič, vedno zavedati, da na posameznikov spomin vplivajo različni dejavniki ter da spomin ni fotokamera, ki vse, kar se zgodi, zabeleži 100 %.
467 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
Lažni spomin je pojav, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Kateri od obeh spominov je bil lažen? Oba sta imela prav, pravi dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete pa pojasnjuje:
“Takoj, ko imamo dva posameznika, tudi če se znajdeta v isti situaciji, si bosta stvari drugače zapomnila. Pozorna bosta na druge stvari v okolju in si bosta tisto bolj zapomnila, predhodna pričakovanja so lahko različna, lahko ju presenetijo različne stvari. Vse te razlike se nakopičijo in dobimo dva posameznika, ki se lahko spomnita čisto drugih stvari.”
Na oblikovanje in priklic naših spominov vplivajo različni dejavniki npr. osebnost, kognitivne zmožnosti, stres, pozornost, ki jo posvečamo detajlom, dodatne asociacije, sugestije drugih ljudi itd. “Noben naš spomin ni popolnoma resničen, če ga primerjamo s fotografijo tega dogodka, ki se ga spominjamo. Spomin ne deluje na tak način,” pravi dr. Repovš, ki opozarja, da moramo biti pri uporabi izrazov resnični in lažni spomini previdni. Če bi želeli oblikovati definicijo lažnega spomina, pa bi ga lahko opisali takole, pojasnjuje dr. Šešok:
“Gre za psihološki fenomen, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina.”
Razsežnosti lažnih spominov so različne. Od neškodljivih do takšnih, ki vplivajo na več let, celo desetletij našega življenja. Pojavljajo se tudi na sodišču, opisuje dr. Miha Hafner s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: “Kar je res velik problem, so priče na sodišču. Očividci precenjujejo svojo sposobnost pravilnega zaznavanja in pomnjenja. V ZDA imajo dobro statistiko pozneje razveljavljenih primerov. Prvi razlog za napačne obsodbe so napačna pričanja prič.”
“Zanimiv je tudi primer z Islandije, ko je prišlo do dveh umorov. Takrat niso našli niti trupel, niti drugih dokazov. Počasi so prišli do šestih osumljencev in po dolgih policijskih zaslišanjih so vsi priznali ter bili dolga leta zaprti. 20 ali 30 let pozneje so vse oprostili, saj so ugotovili, da so nedolžni. A nekateri od njih so ponotranjili to krivdo in bili prepričani, da so morili. Ustvarili so lažne spomine na dogodek, ki ga niso storili.”
Da bi ločili med resničnimi in lažnimi spomini, so znanstveniki možgane slikali s funkcionalno magnetno-resonanco. Razlike so uspeli pokazati, a metoda je nezanesljiva, opozarja dr. Šešok. Zato se morajo sodniki pri odločanju v posameznem primeru, ki vključuje pričanje prič, vedno zavedati, da na posameznikov spomin vplivajo različni dejavniki ter da spomin ni fotokamera, ki vse, kar se zgodi, zabeleži 100 %.
"Da te ni sram!" je marsikdo od nas slišal že v obdobju odraščanja, ko je kaj naredil/a "narobe". Za ta norobe pa potrebujemo skupnost in oči drugega. Zato se s sramom ne rodimo, ampak nam ga življenje na pot pripelje šele nekaj mesecev po tem. Sram je moralno čustvo, ki ima zelo močno izraženo telesno komponentno. Kaj je zdrav odziv na sram? Obstajajo ljudje, ki jih ni nikoli sram? Brezsramno o sramu se Mojca Delač v tokratni epizodi miniserije Možgani na dlani- Okrasje čustev, pogovarja s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan.
Petdelna decembrska serija Možganov na dlani - Okrasje čustev, bo radijske minute za nevrone odela v pisani svet človeškega čustvovanja. Najprej pa se bomo vprašali, kako se skupaj z nami rodijo čustva, katera najprej? Je to veselje? Jeza? Strah? Mojca Delač je po odgovore zavila na Filozofsko fakulteto k razvojni psihologinji asist. dr. Kaji Hacin Beyazoglu.
Za mnogo raziskovalnih področij je še vedno zagonetno vprašanje - kaj je misel? Kaj pa, če gremo med nevrone? Kaj se tam zgodi, ko se nam utrne misel? To je vprašanje, ki nam ga je posredoval poslušalec Možganov na dlani, Mojca Delač pa se je po odgovore odpravila na Nevrološko kliniko UKC k prof. dr. Zvezdanu Pirtošku. Vabljeni v svet "električno in biokemičnega valovanja".
Če v Slovar Slovenskega knjižnega jezika vtipkamo besedo »negotov«, dobimo zraven v opisu – negotov izid, negotova rešitev, podatki so negotovi, živeti v negotovih časih, njegov položaj je negotov, bližal se je z negotovimi koraki, … in tako naprej. Nihče se ji ne ogne, vprašanje pa je, kako se z njo znamo spoprijeti. Bi znali do potankosti in do slednje minute napovedati vse, kar se vam bo danes zgodilo? Vas to skrbi? O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Markom H. Freestonom, profesorjem klinične psihologije na univerzi v Newcastlu, ki se dobršni del svoje raziskovalne poti ukvarja z negotovostjo in je bil tudi gostujoči predavatelj na letošnjem izobraževanju Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije. Z gotovostjo lahko torej povemo, da bo negotovost tema tokratnih minut.
Prof. dr. Mojca Kržan z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo nas pelje v svet možganov in C2H5OH. Etanola. Etanol je alkohol, ki ga najpogosteje vnašamo v svoje telo. Res je, da marsikoga spravi v dobro voljo, ampak, čeprav vas morda preseneti, je alkohol za naše živčevje tudi - depresor, v prevelikih količinah pa strup (nevtrotoksin). Kaj pa zdravilo? Preverjamo v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Ste že slišali za afazijo? Kaj je to? Zakaj pride do nje? Zakaj lahko nekateri ljudje, ki več ne morejo govoriti, še vedno zapojejo vse najboljše, preštejejo do deset ali pa preklinjajo? Kaj pa tisti, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom? Znova veliko vprašanj in tokrat zavijamo po odgovore k Barbari Vogrinčič, specialistki klinične logopedije. Pripravlja: Mojca Delač.
Dragi ljubitelji možganov in čudovitega sveta, ki nam ga odpirajo. Govor je za vsakega med nami pomembno orodje za komunicranje s svetom. Kaj pa, če izgubimo to zmožnost, pa svet okoli sebe še vedno razumemo? In kaj, če odgovorov sogovornika nikakor ne razumemo? Z obojim se v svoji ordinaciji pogosto sreča specialistka klinične logopedije, Klara Trpkova Bergant, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pravi, da govor ni nujni pogoj za komunikacijo. Kako in zakaj? Raziskujemo v tokratni epizodi! Avtorica: Mojca Delač.
Kaj je to talent? Kako zaposli naša omrežja? Se lahko prikaže na slikanju možganov? Kje so izzivi dela z mladimi, nadarjenimi ljudmi? In zakaj je pomembna tudi skrb za njihovo duševno zdravje? O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Frankom C. Worrelom (University of California, Berkeley). Možgani so na dlani ob četrtkih ob 7.35 na Prvem.
Zvenite enako, ko ste razburjeni, kot takrat, ko nekoga ljubeče pozdravite? Kaj pa, ko glas ne sodeluje in se pojavijo različne glasovne motnje? So za tem glasilke ali možgani? Morda oboje? Po pojasnila smo zavili k mag. Petri Bavčar, specialistki klinične psihologije na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacilano kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.
Na radiu imamo radi zvok. In tudi možgani ga imajo. Še več. Prof. dr. Gerhard Anderson pravi, da so izmojstreni za govor in komunikacijo. Ko pa se možgani starajo, ne zmorejo več tako smelo in uspešno zaznavati zvočne okolice. Številnim ponagajajo zvonenje v ušesih in neprijetne zvočne motnje, ki jim rečemo tinitus. O njih se je Mojca Delač pogovarjala z mednarodno uveljavljenim kliničnim psihologom iz Švedske, ki se je za Možgane na dlani z veseljem poglobil v svet raziskovanja.
"Možgani so čarovnija in kot čarovniški trik sam po sebi," prav dr. Alice Pailhes, ki se ukvarja s področjem psihologije čarodejstva in magije. Kako nam lahko prerez obeh področji, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, ponudi imeniten vpogled v človekovo odločanje, vedenje, spomin in skrb za duševno blaginjo? Preverili bomo v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Mojca Delač.
Dan brez avtomobila, a z možgani! Skupaj s prof. dr. Markom Poličem vijugamo med cestami psihologije prometa. Kaj ima s tem status in kaj razpršena pozornost? Kakšen izziv je pri raziskovanju prometa razumevane vedenja in kakšno vlogo ima psihologija prometa pri načrtovanju prometne infrastrukture? O vsem tem v tokratni epizodi, mimo katere bodo švigala kolesa in motorji ter se sprehajali pešci. Pripravlja: Mojca Delač.
Že danes lahko veliko naredimo za to, da se bomo jutri in pojutrišnjem počutili boljše. Pri tem pa je ključna telesna dejavnost. Prof. dr. Claudia Voelker Rehage se na Univerzi Muenster v Nemčiji ukvarja z nevromotoričnim vedenem in storilnostjo. Med drugim jo zanima, kako se lahko kognitivna učinkovitost posameznika izboljša s telesno vadbo. Sploh v jeseni življenja. Na poletni šoli TwinBrain jo je pred mikrofon Možganov na dlani povabila Mojca Delač.
Vsi jo poznamo. Vsi smo jo izkusili. Utrujenost. To je tema, v katero se bomo potopili s tokratnim sogovornikom. Dr. Bart Roelands je profesor v skupini za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Vrije Univerzitet v Bruslju. Kaj je to fizična utrujenost? Kako nanjo vpliva mentalna utrujenost? Kaj se dogaja z možgani, ko so utrujeni? Pripravlja: Mojca Delač.
Začetek šolskega leta za možgane šolarjev pomeni veliko novega, pri tem pa lahko prinese obilico navdušenja, pa tudi vrsto strahov. Duševno zdravje otrok je področje, s katerim se ukvarja prof. dr. Ron Rapee, avstralski raziskovalec, ki je za svoje delo prejel vrsto nagrad in priznanj. Njegov program Cool Kids je namenjen prav duševnemu zdravju otrok in je preveden v več kot 25 jezikov, tudi v slovenščino. Prof. Rapee je bil julija tudi eden od osrednjih predavateljev na Evropskem kongresu psihologov v Ljubljani. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Mojca Delač.
V zadnjem poletnem pregledu se bomo spomnili na posebno, jubilejno možgansko jutro, v katerem smo obeležili 300 epizod Možganov na dlani. Z nami so bili imenitni gostje, ki so vsak s svojega področja osvetlili svet preučevanja in razumevanja tega neverjetnega organa. Seveda pa tudi tokrat ne bo šlo brez nagradnega izziva za vaše možgane! Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratnem počitniškem pregledu se spomnimo na drugi cikel serije Možgani na dlani: V omrežjih zvoka, ki poteka v okviru mednarodnega projekta BAIR. Kdaj glasba na naše možgane deluje pozitivno, celo terapevtsko in kdaj jih lahko spravi v stisko? Spomnili se bomo na pet novembrskih epizod in zastavili nagradni izziv za vaše možgane!
Tokrat se bomo za dobro jutro spomnili na pet marčevskih epizod Možganov na dlani, ki smo jih v posebni seriji "Od glave do pet" posvetili temi letošnjega Tedna možganov. Raziskovali smo, zakaj mežikamo, kaj se dogaja v možganih, ko nas oblije kurja polt, kdaj se prepoznamo v ogledalu, kakšen spomin imajo naše mišice ter kako se naši možgani sinhronizirajo v gibih in preostalih aktivnostih. Vse hrani arhiv, mi pa vas vabimo, da se skupaj z nami potopite v svet nevronov in jih ob koncu v nagradnem izzivu tudi malo razmigate! Pripravlja: Mojca Delač.
Ljubezen vrti ta svet. Pa če ste romantične duše ali ne, ste se o njej gotovo že izpraševali. In tudi mi smo se. V seriji štirih majskih epizod »Ljubezen gre skozi nevrone«. Spomnili se bomo nanje, zastavimo pa tudi nagradni izziv za možgane, da se v poletnih mesecih ne polenijo preveč. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat bo navdih morje in dogajanje v njem. V epizodi bomo s pomočjo dr. Tilna Genova (Društvo Morigenos) pokukali v svet delfinjih možganov, živčevja in njihovega vedenja. V marsičem je primerljivo s človeškim, seveda pa se tudi v mnogih razlikuje. Ste vedeli, da delfini ne spijo ampak počivajo samo s polovico možganov? Delfini imajo razvit spomin, znajo uporabljati preprosto orodje in izražajo različne volje. Raziskuje in sprašuje: Mojca Delač. Ob 7.35 na Prvem.
Neveljaven email naslov