Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1846 je v viteški dvorani mariborskega gradu koncerti­ral madžarski skladatelj Franz Liszt. Mariborskemu občinstvu se je predstavil s svojo fantazijo Bellinijeve opere Norma, skladbami Schuberta, Webra, Chopina in svojo klavirsko priredbo Schubertove Ave Marie. Koncert, odlični glasbeni dogodek tistega časa, je pripravil mecen, baron Eduard Lannoy, lastnik poletnega dvorca v Viltužu, ki je slovitega pianista tudi povabil na Štajersko. Po poročanju krajevnega zgodovinarja in publicista Rudolfa Gustava Puffa se je mojster v Maribor pripeljal s pravkar zgrajeno železnico, na koncert, kot je zapisano, »božanstvenega giganta med pianisti« pa so prišli tudi poslušalci iz Hrvaške. Franza Liszta, ki je bil prav tedaj na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, je po mariborskem večernem koncertu pot spet vodila v Gradec in od tam nazaj na Dunaj. Kmalu se je vrnil, saj je 25. julija tistega leta igral na tradicionalnem Aninem plesu v Rogaški Slatini.

Prva dokumentirana reševalna akcija v gorah je bila pri nas julija 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca. Na današnji dan leta 1912 sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek. Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini.

Tone Lapajne velja za sooblikovalca slovenskega modernističnega kiparstva in slikarstva. Študiral je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in tam leta 1961 diplomiral iz kiparstva in nato tam opravil še kiparsko specialko pri Borisu Kalinu. V šestdesetih letih je študijsko potoval po Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji in Italiji, v zgodnjem obdobju pa je ustvarjal predvsem v betonu in železu. Pozneje mu je postal bližji les. V drugi polovici sedemdesetih let se je začel uveljavljati še kot slikar. Njegov cikel Barjanska zemlja je nastal na podlagi inovativne tehnike ustvarjanja s pigmenti zemeljskega izvora z Ljubljanskega barja. *Posnetek Zemeljsko gradivo ‒ uporabljal je več kot 50 različnih vrst zemlje ‒ je nanašal na platno in ga dopolnil z grafiti in reliefnimi strukturami. Likovni umetnik Tone Lapajne se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Ljubljani.

Slovenske partizanske bolnišnice so bile v okupiranih evropskih državah, v katerih so delovale gverilske vojaške enote, brez dvoma nekaj enkratnega. Postavljati so jih začeli v Kočevskem Rogu po italijanski ofenzivi leta 1942. Tam je bila na Daleč hribu v preurejenih prostorih nekdanje hiše gozdne uprave ustanovljena tudi glavna ali pozneje centralna partizanska bolnišnica. Delovati je začela na današnji dan leta 1942, prve ranjence pa je sprejela že nekaj dni pozneje. Imela je 40 postelj in operacijsko sobo ter je bila začetek poznejšega sklopa bolnišničnih postojank slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.