Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini
Redovnik in akademski slikar
Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj Slavko Osterc je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani. Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scensko glasbenih in vokalnih. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, librete in scenarije za skoraj vse svoje stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil leta 1895 v Veržeju pri Ljutomeru.
Zdravnik, planinec in publicist Alojz Dolhar je medicino študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil potem zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini pomemben zagovornik slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po njem poimenovalo prvi del tržaške planinske poti. Zdravnik, planinec in publicist Alojz Dolhar se je rodil leta 1902 v Trstu.
Gabrijel Humek je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, pred 90 leti pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. *Posnetek V Krakovu in pozneje na zagrebški akademiji je študiral slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
Leta 1991 so v Ljubljani predstavili priložnostno poštno znamko, ki je bila nato dana v prodajo na dan osamosvojitve Slovenije. To je bila znamka z motivom osnutka slovenskega parlamenta, kot si ga je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Brez posebne napovedi so jo natisnili v Delovi tiskarni in potem nazobčali v Avstriji. Po razglasitvi samostojnosti je bila dana v poštni promet, vendar je tedanja Skupnost jugoslovanskega poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa sprejela uradno prepoved uporabe nove slovenske znamke in so izmenjalne pošte sprva dosledno zavračale vse pisemske pošiljke iz Slovenije za tujino, če so bile opremljene z novo znamko. Šele po oktobru 1991 je bila znamka spet v prodaji. Prve redne slovenske poštne znamke so izšle 26. decembra 1991. Na njih je bil motiv državnega grba z datumom izida.
6117 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini
Redovnik in akademski slikar
Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj Slavko Osterc je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani. Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scensko glasbenih in vokalnih. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, librete in scenarije za skoraj vse svoje stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil leta 1895 v Veržeju pri Ljutomeru.
Zdravnik, planinec in publicist Alojz Dolhar je medicino študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil potem zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini pomemben zagovornik slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po njem poimenovalo prvi del tržaške planinske poti. Zdravnik, planinec in publicist Alojz Dolhar se je rodil leta 1902 v Trstu.
Gabrijel Humek je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, pred 90 leti pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. *Posnetek V Krakovu in pozneje na zagrebški akademiji je študiral slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
Leta 1991 so v Ljubljani predstavili priložnostno poštno znamko, ki je bila nato dana v prodajo na dan osamosvojitve Slovenije. To je bila znamka z motivom osnutka slovenskega parlamenta, kot si ga je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Brez posebne napovedi so jo natisnili v Delovi tiskarni in potem nazobčali v Avstriji. Po razglasitvi samostojnosti je bila dana v poštni promet, vendar je tedanja Skupnost jugoslovanskega poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa sprejela uradno prepoved uporabe nove slovenske znamke in so izmenjalne pošte sprva dosledno zavračale vse pisemske pošiljke iz Slovenije za tujino, če so bile opremljene z novo znamko. Šele po oktobru 1991 je bila znamka spet v prodaji. Prve redne slovenske poštne znamke so izšle 26. decembra 1991. Na njih je bil motiv državnega grba z datumom izida.
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov