Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«

Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je   več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil leta 1881 v Ihanu pri Domžalah.

Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike, pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se delno tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanje iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.

26. junija pred 100 leti (1923) je bil podpisan arhivski sporazum med Avstrijo in takratno  Kraljevino SHS kot eno izmed naslednic razpadle Avstro-Ogrske monarhije o vračanju arhivalij. Avstrija je dosledno vrnila arhivalije vsem nekdanjim deželam Avstro-Ogrske, ne pa tudi Jugoslaviji in s tem Sloveniji. Leta 1958 je bilo v Beogradu s tako imenovanim beograjskim protokolom določeno, da bo vrnila vse arhivalije, ki so jih okupacijske sile, del katerih je bila po aneksiji tudi Avstrija, odnesle med drugo vojno. Takrat je bilo odločeno, da se potrdi sporazum iz leta 1923, saj še ni bil uresničen. Jugoslovanska država je Avstriji predložila seznam arhivalij, ki jih je bilo v skladu s sporazumom treba vrniti. Majhen del muzejskega gradiva, muzealij, umetniških in arheoloških predmetov, ukradenih in odnesenih med drugo svetovno vojno, je Avstrija vrnila julija leta 1975, potem ko je dve leti prej ob 50-letnici arhivskega sporazuma slovenska strokovna javnost ta problem internacionalizirala in so poslali odprto pismo tudi tedanjemu generalnemu sekretarju svetovne organizacije dr. Kurtu Waldheimu.

26. junija pred 32-imi leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti – je  predsednik republike Slovenije  Milan Kučan  vodjem držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju poslal pismo, v katerem jih je obvestil, da je  skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon  o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po  razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan  na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek  Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je  dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo šla gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot dejanje agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike, v vaseh Rebrenice in Lozice pa so pripravili prve cestne zapore.