Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo dekliško šolo. Kar 170 let je bila to edina javna šola za dekleta. Delovala je v najeti hiši tedanjega župana Gabrijela Eden Edenburga na kraju, na katerem je danes glavna pošta. Uršulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih tiste dobe, ki so obsegali: verouk, branje, pisanje, računanje in ročna dela. Poleg teh predmetov so poučevale še francoščino, italijanščino, glasbo, zemljepis, prirodopis, zgodovino in risanje. Učni jezik je bila slovenščina, za pripomoček pa so uršulinke uporabljale Paglovčev prevod »Thomasha Kempensaria bukev«, v katerih je bil tudi dodatek za učenje slovenščine.

Literarna zgodovinarka in prevajalka Vera Brnčič je od leta 1960 predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je leta 1976 tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”. Literarna zgodovinarka in prevajalka Vera Brnčič se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti (1913) v Orlu v Rusiji.

2. julija 1928 so se začela sistematična arheološka izkopavanja v jami Potočka zijalka. Vodil jih je profesor Srečko Brodar in pomenijo začetek paleolitskih raziskav v Sloveniji. Že pred Brodarjem so v jamo hodili domačini, ki so nabirali ''olševsko mleko'' (kalcijev karbonat), in preprodajalci fosilov iz Avstrije, ki so nabirali ostanke jamskih medvedov. Da bi preprečili nadaljevanje nabiranja, je jamo kupilo Muzejsko društvo iz Celja. Brodar je med svojim izkopavanjem raziskal le približno četrtino jamske površine. V jami so bile najdene kosti več kot 40-ih živali, med katerimi prevladujejo kosti jamskega medveda, in kulturni inventar kromanjonca. Najdbe segajo v dobo od 30.000 do 40.000 let pred našim štetjem in so ob odkritju poglobile poznavanje ledene dobe. Najdeni so bili ostanki ognjišč, koščene konice različnih dolžin, piščal iz spodnje čeljusti jamskega medveda in najstarejša evropska šivanka. Na žalost je bila večina najdb kosti med drugo svetovno vojno uničena, ohranili pa so se nekatere čeljusti in orodje.

Leta 1991 je nastal pomemben premik v odnosu vodilnih nemških politikov do slovenske samostojnosti. Po srečanju nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Beljaku je uradni Bonn spremenil svoje stališče: Genscher je začel Slovenijo odločno podpirati in se je tako v Evropski skupnosti kot v okviru takratne Konference o evropski varnosti in sodelovanju močno zavzel zanjo. Ta prizadevanja so pripeljala do brionskih sporazumov. Pripadniki Teritorialne obrambe iz Slovenske Bistrice pa so pred 31-imi leti pod poveljstvom majorja Marijana Streharja zavzeli skladišče na Ložnici nad Slovensko Bistrico. *Posnetek V skladišču na Ložnici je bilo toliko vojaškega materiala, da bi z njim napolnili tovorni vlak, ki bi imel lokomotivo na Pragerskem, zadnji vagon pa v Mariboru.