»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pisateljica Ana Wambrechtsamer se je po meščanski šoli vpisala na učiteljišče. Že v Celju je občutila napetosti med slovenskim in nemškim narodom, zato se je vse življenje trudila, da bi ju zbližala. Leta 1924 je postala poštna uslužbenka na Studencih, tedaj predmestju Maribora, kjer je bila zaposlena tudi njena mati. Tedaj je postala literarno zelo dejavna. Je avtorica znamenitega romana z naslovom: Danes grofje Celjski in nikdar več. Roman o celjskih grofih je nastajal od 1928 do 1932. Šele naslednje leto je Ani uspelo skleniti dogovor z graško založbo Leykam. Delo je izšlo tik pred njeno smrtjo v letu 1933 ter doživelo številne izdaje v nemškem in leta 1940 prvič v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel prof. Niko Kuret. Na rojstni hiši v Planini so ji leta 1995 odkrili spominsko ploščo – reliefni portret delo Nikolaja Pirnata, tam pa je tudi njen kip, ki je delo Iva Vrečka. Pisateljica Ana  Wambrechtsamer se je rodila leta 1897 na Planini pri Sevnici.

Pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec italijanskih klasikov in politik Ciril Zlobec je prve pesmi objavil že med vojno, leta 1953 pa slovensko javnost navdušil s pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj še s tremi velikani moderne domače poezije – Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Zbirka je doživela več ponatisov in bila izjemen dokaz medsebojnega povezovanja – štirje tako zelo različni pesniki, združeni kot eno – v eno. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici. Kot pesnik se je zapisal prepričanju, da je temelj in bistvo sveta ljubezen, in je zmeraj bolj zlagal samo še sonete o njej – tako da, kot je zapisal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl – velja za enega naših najizrazitejših ljubezenskih poetov. Ciril Zlobec, ki je bil leta 1990 na neposrednih volitvah izvoljen za člana republiškega predsedstva, se je rodil leta 1925 v Poníkvah pri Sežani.

Pesnik Tomaž Šalamun je v slovensko poezijo vstopil leta 1963 s stavkom: "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." Dokončno pa je prodrl z izidom zbirke Poker leta 1966. "Šalamunovo ikonoklastično pesništvo je bilo od vsega začetka mnogo več kot nočna mora za ljudi starega kopita in bogato lovišče za številne umetnostne teoretike in interprete. Z izjemno recepcijsko odmevnostjo v ameriških akademskih krogih je že okoli leta 1970 nakazovalo možnost do tedaj nepredstavljivega planetarnega 'resonančnega prostora' slovenske literature," piše v knjigi Sto slovenskih pesnikov. V šestdesetih letih je sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan pa je bil tudi z legendarno skupino OHO. Izdal je več kot petdeset pesniških zbirk, od teh je več kot trideset prevedenih v tuje jezike. *Posnetek  Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel je vsa najvišja slovenska priznanja za umetnost in številne nagrade v tujini. Pesnik Tomaž Šalamun se je rodil leta 1941 v Zagrebu.

4. julija leta 1959 so pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju odkrili spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona. Na slovesnosti se je zbralo okoli 12 tisoč ljudi. Akademski kipar Slavko Tihec je ustvaril bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami podajata še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril celosten spomeniški kompleks. Kot protiutež so na prizorišču spomeniškega objekta visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. V času odkritja s spomenikom niso bili najbolj zadovoljni, saj naj bi bil menda premalo realističen.