Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu
Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko«
Mariborski tovarnar – rešitelj Judov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.
Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.
Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu
Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko«
Mariborski tovarnar – rešitelj Judov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.
Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.
Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov