Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

30.09.2023

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pravnik, sicer pa pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik Luka Svetec je pisal domoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep, pravzaprav obsežnejšo pripovedno pesem o Petru Klepcu. Kot politik je Luka Svetec v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in pri dvaindevetdesetih letih doživel uresničenje svojega političnega ideala – nastanek Jugoslavije. Več let je bil podpredsednik Društva sv. Cirila in Metoda, vendar kot zastopnik društva leta 1892 ni dobil dovoljenja za govor na prvem slovenskem katoliškem shodu. Verjetno zato, ker bi tam med drugim dejal: »Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere, nasproti pa tisti, ki poudarja samo vero, za narodnost pa mu ni mar, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi si more naš narod ohraniti svojo vero
Svetca je podprl tudi dr. Ivan Tavčar, ki je na njegovem banketu 8. oktobra 1892 v svojem govoru poudaril, da ima Slovenec dve svetinji, ki ju mora braniti, »to sta vera in narodnost; nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti in nikdar narodnost proti veri«. Pravnik in politik Luka Svetec se je rodil leta 1826 v Podgorju pri Kamniku.

 

Zdravnika Eda Šlajmerja štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju paviljonskega sistema celotne ljubljanske bolnišnice, tako da je postala ena najsodobnejših v celotni podonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil leta 1864 v Čabru v Gorskem kotarju.

 

Zgodovinar Ferdo Gestrin je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) so v marsičem značilne novosti pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja. Prisluhnimo odlomku iz zapisa Hiša mojega očeta - spomini Ferda Gestrina in pripovedi igralca Borisa Kralja.*Posnetek Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je leta 1916  v Ljubljani.

 

Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci:  Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar. Na pettisočaku je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je prenehal veljati moratorij za slovenske osamosvojitvene ukrepe, Republika Slovenija je razglasila denarno osamosvojitev in uvedla svojo denarno valuto –  tolar. Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.


Na današnji dan

6123 epizod

Na današnji dan

6123 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

30.09.2023

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pravnik, sicer pa pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik Luka Svetec je pisal domoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep, pravzaprav obsežnejšo pripovedno pesem o Petru Klepcu. Kot politik je Luka Svetec v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in pri dvaindevetdesetih letih doživel uresničenje svojega političnega ideala – nastanek Jugoslavije. Več let je bil podpredsednik Društva sv. Cirila in Metoda, vendar kot zastopnik društva leta 1892 ni dobil dovoljenja za govor na prvem slovenskem katoliškem shodu. Verjetno zato, ker bi tam med drugim dejal: »Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere, nasproti pa tisti, ki poudarja samo vero, za narodnost pa mu ni mar, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi si more naš narod ohraniti svojo vero
Svetca je podprl tudi dr. Ivan Tavčar, ki je na njegovem banketu 8. oktobra 1892 v svojem govoru poudaril, da ima Slovenec dve svetinji, ki ju mora braniti, »to sta vera in narodnost; nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti in nikdar narodnost proti veri«. Pravnik in politik Luka Svetec se je rodil leta 1826 v Podgorju pri Kamniku.

 

Zdravnika Eda Šlajmerja štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju paviljonskega sistema celotne ljubljanske bolnišnice, tako da je postala ena najsodobnejših v celotni podonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil leta 1864 v Čabru v Gorskem kotarju.

 

Zgodovinar Ferdo Gestrin je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) so v marsičem značilne novosti pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja. Prisluhnimo odlomku iz zapisa Hiša mojega očeta - spomini Ferda Gestrina in pripovedi igralca Borisa Kralja.*Posnetek Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je leta 1916  v Ljubljani.

 

Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci:  Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar. Na pettisočaku je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je prenehal veljati moratorij za slovenske osamosvojitvene ukrepe, Republika Slovenija je razglasila denarno osamosvojitev in uvedla svojo denarno valuto –  tolar. Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 307
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov