Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Na Prvem odprava NaPOTkov nadaljuje s potepi in raziskovanji slovenskih dolin in grap. Slikovita Bohinjska proga, reka Bača, s katero je mogoče tudi slikati, sledovi Rapalske meje, tematska pot Na svoji zemlji, izzivi za gorske tekače in kolesarje, botanične posebnosti in presežki- vse to v Baški grapi, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Tokrat smo obiskali eno najlepših alpskih dolin – Logarsko dolino. Marsikomu je dobro poznana, najbolj obiskana je v poletnem času. Recimo na topel oktobrski četrtek pa boste tam našli tudi še kakšno organizirano skupino šolarjev ali upokojencev, največ pa domačinov, kolesarjev.
Začenjamo novo sezono naPOTkov, do decembra bomo vijugali med nekaterimi slovenskimi dolinami. Danes navigacijo nastavljamo v porečje poljanske Sore, na območje jugovzhodne Gorenjske in tja, kjer je pisatelj Ivan Tavčar našel navdih za eno najlepših slovenskih ljubezenskih zgodb. V Poljansko dolino in v novo sezono naPOTkov vabi Nadia Petauer.
Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo.
Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki.
4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev.
Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.
Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek.
Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek.
7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.
Neveljaven email naslov
