Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedeljska jutra na Prvem so kljub protikoronskim ukrepom in omejitvi gibanja na lastno občino rezervirana za odkrivanje Slovenije in njenih zanimivosti. Če pridno beležite naše predloge za oglede in doživetja v občinah z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer, boste lahko po odprtju občinskih meja morda vsaj nekatere od teh točk tudi obiskali. Tokrat vas vabimo v »slovenski Nazaret«. Zakaj se je Nazarij prijelo to ime in kaj si v tej občini morate ogledati, je raziskovala Andreja Čokl.
Občina Nazarje ima bogato gozdarsko tradicijo, spretne rokodelce in že dolgo privlači tudi romarje
Ko na cesti iz smeri Mozirja zavijete levo čez most čez Savinjo, vas pričaka najbolj znana veduta Nazarij. Grad Vrbovec je simbol občine Nazarje, ima ga tudi v grbu. Je tudi najpomembnejši spomenik posvetne srednjeveške arhitekture v celotni Zgornjesavinjski dolini. Stal naj bi že v 12. stoletju, njegovo staro ime je Altenburg, slovensko ime Vrbovec pa je dobil, ker so bregove rek Drete in Savinje, na katerih stotočju grad stoji, obraščale vrbe. V gradu ima od leta 2001 prostore tudi Muzej gozdarstva in lesarstva.
"Zgornjesavinjska dolina je od nekdaj slovela po svojih mogočnih gozdovih. Ti danes pokrivajo že tri četrtine doline, v preteklosti nikoli manj kot 60 odstotkov. Zato so bili tukaj nekoč vsi ljudje odvisni od gozda in lesa ali dejavnosti, povezane z lesom. Zato je osrednji del muzeja posvečen vsem starim olcarjem, furmanom, žagarjem, splavarjem, mizarjem, tesarjem, skratka vsem, ki so bili odvisni od te naravne dobrine." – Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec
V muzeju lahko izveste različne zanimivosti o gozdovih, preizkusite svoje poznavanje drevesnih vrst, odigrate z lesom povezane miselne igre in spoznate celotno pot lesa od rastočega drevesa do končnega izdelka. Videli boste tudi skorjevko, nekakšen leseni bivak, v katerem so delavci živeli v obdobju sečnje. Spali so na preprostih ležiščih iz smrečja in praproti. Ta je namreč odganjala bolhe, ki so sicer delavcem povzročale precej preglavic.
In če gradu ob prihodu v Nazarje ne morete spregledati, boste tudi težko zapeljali v središče kraja, ne da bi opazili še eno arhitekturno posebnost. Bohačev toplar je zelo velik, pozidan in ima dve nadstropji. V prvem si lahko ogledate razstavo Nazarje skozi čas, v drugem pa me je Alenka Lever, rokodelka in vodja tukajšnjega rokodelskega centra popeljala skozi bogato prodajno galerijo rokodelskih izdelkov. Tu si lahko ogledate in kupite unikatne izdelke iz lesa, stekla, gline, filca … Toplar je tudi priljubljena lokacija za različne dogodke, pod njim vsako soboto poteka kmečka tržnica z lokalnimi pridelki. Zgornjesavinjski želodec je dobro znan, a ni edina kulinarična posebnost tega območja.
"Za Zgornjesavinjsko dolino so značilni tudi ajdnek, 'mohot' in različni žlinkrofi. Ajdnek je poseben kruh iz ajdove moke in z nadevom iz orehov in medu. 'Mohot' pa je narejen iz domače skute, smetane, česna, zelišč in mlete rdeče paprike."
In še nečesa v Nazarjah ne morete spregledati. Nad sotočjem Savinje in Drete se dviga grič Gradišče, na katerem je frančiškanski samostan Nazarje. Ta je nastal na mestu loretske kapele, ki jo je v zahvalo za ozdravljenje postavil ljubljanski škof Tomaž Hren. Mimogrede, kapela v italijanskem Loretu naj bi nastala iz sten Marijine hiše v Nazaretu, tako je bila tudi kapela v Nazarjah kopija Marijine hiše in kraja se je zato oprijelo ime Marija Nazaret, ki se je v obliki Nazarje ohranilo do danes. V samostanu danes živita dva patra in ko sta doma, lahko samostan obiščete in si ogledate samostansko knjižnico. Med najzanimivejšimi eksponati sta Dalmatinov prevod Biblije in Trubarjev prevod evangelijev, iz katerih pater Andrej Pollak obiskovalcem rad kaj prebere. Samostan ima tudi bogato tradicijo lekarništva in zdravilstva. Tu je deloval brat Salamon Lipold, ki je pripravljal grenčico Salamonov življenjski eliksir in Salamonov obliž za celjenje ran.
"Tu je delovala tudi 'urgenca', tu so bili namreč kirurgi, ki so bili zelo dejavni. Na neki način so 'hodili v zelje' dragim profesionalnim ranocelnikom, ki so se zato pritožili in odtlej so lahko samostanski kirurgi zdravili le tiste, ki so lahko prišli na hrib. Z zlomljeno nogo je to seveda težko …"
V samostanu je nekaj časa živel tudi Valentin Vodnik, vrsto let pa je v njem delovala samostanska šola, prva na tem območju. Več v posnetku.
Nedeljska jutra na Prvem so kljub protikoronskim ukrepom in omejitvi gibanja na lastno občino rezervirana za odkrivanje Slovenije in njenih zanimivosti. Če pridno beležite naše predloge za oglede in doživetja v občinah z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer, boste lahko po odprtju občinskih meja morda vsaj nekatere od teh točk tudi obiskali. Tokrat vas vabimo v »slovenski Nazaret«. Zakaj se je Nazarij prijelo to ime in kaj si v tej občini morate ogledati, je raziskovala Andreja Čokl.
Občina Nazarje ima bogato gozdarsko tradicijo, spretne rokodelce in že dolgo privlači tudi romarje
Ko na cesti iz smeri Mozirja zavijete levo čez most čez Savinjo, vas pričaka najbolj znana veduta Nazarij. Grad Vrbovec je simbol občine Nazarje, ima ga tudi v grbu. Je tudi najpomembnejši spomenik posvetne srednjeveške arhitekture v celotni Zgornjesavinjski dolini. Stal naj bi že v 12. stoletju, njegovo staro ime je Altenburg, slovensko ime Vrbovec pa je dobil, ker so bregove rek Drete in Savinje, na katerih stotočju grad stoji, obraščale vrbe. V gradu ima od leta 2001 prostore tudi Muzej gozdarstva in lesarstva.
"Zgornjesavinjska dolina je od nekdaj slovela po svojih mogočnih gozdovih. Ti danes pokrivajo že tri četrtine doline, v preteklosti nikoli manj kot 60 odstotkov. Zato so bili tukaj nekoč vsi ljudje odvisni od gozda in lesa ali dejavnosti, povezane z lesom. Zato je osrednji del muzeja posvečen vsem starim olcarjem, furmanom, žagarjem, splavarjem, mizarjem, tesarjem, skratka vsem, ki so bili odvisni od te naravne dobrine." – Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec
V muzeju lahko izveste različne zanimivosti o gozdovih, preizkusite svoje poznavanje drevesnih vrst, odigrate z lesom povezane miselne igre in spoznate celotno pot lesa od rastočega drevesa do končnega izdelka. Videli boste tudi skorjevko, nekakšen leseni bivak, v katerem so delavci živeli v obdobju sečnje. Spali so na preprostih ležiščih iz smrečja in praproti. Ta je namreč odganjala bolhe, ki so sicer delavcem povzročale precej preglavic.
In če gradu ob prihodu v Nazarje ne morete spregledati, boste tudi težko zapeljali v središče kraja, ne da bi opazili še eno arhitekturno posebnost. Bohačev toplar je zelo velik, pozidan in ima dve nadstropji. V prvem si lahko ogledate razstavo Nazarje skozi čas, v drugem pa me je Alenka Lever, rokodelka in vodja tukajšnjega rokodelskega centra popeljala skozi bogato prodajno galerijo rokodelskih izdelkov. Tu si lahko ogledate in kupite unikatne izdelke iz lesa, stekla, gline, filca … Toplar je tudi priljubljena lokacija za različne dogodke, pod njim vsako soboto poteka kmečka tržnica z lokalnimi pridelki. Zgornjesavinjski želodec je dobro znan, a ni edina kulinarična posebnost tega območja.
"Za Zgornjesavinjsko dolino so značilni tudi ajdnek, 'mohot' in različni žlinkrofi. Ajdnek je poseben kruh iz ajdove moke in z nadevom iz orehov in medu. 'Mohot' pa je narejen iz domače skute, smetane, česna, zelišč in mlete rdeče paprike."
In še nečesa v Nazarjah ne morete spregledati. Nad sotočjem Savinje in Drete se dviga grič Gradišče, na katerem je frančiškanski samostan Nazarje. Ta je nastal na mestu loretske kapele, ki jo je v zahvalo za ozdravljenje postavil ljubljanski škof Tomaž Hren. Mimogrede, kapela v italijanskem Loretu naj bi nastala iz sten Marijine hiše v Nazaretu, tako je bila tudi kapela v Nazarjah kopija Marijine hiše in kraja se je zato oprijelo ime Marija Nazaret, ki se je v obliki Nazarje ohranilo do danes. V samostanu danes živita dva patra in ko sta doma, lahko samostan obiščete in si ogledate samostansko knjižnico. Med najzanimivejšimi eksponati sta Dalmatinov prevod Biblije in Trubarjev prevod evangelijev, iz katerih pater Andrej Pollak obiskovalcem rad kaj prebere. Samostan ima tudi bogato tradicijo lekarništva in zdravilstva. Tu je deloval brat Salamon Lipold, ki je pripravljal grenčico Salamonov življenjski eliksir in Salamonov obliž za celjenje ran.
"Tu je delovala tudi 'urgenca', tu so bili namreč kirurgi, ki so bili zelo dejavni. Na neki način so 'hodili v zelje' dragim profesionalnim ranocelnikom, ki so se zato pritožili in odtlej so lahko samostanski kirurgi zdravili le tiste, ki so lahko prišli na hrib. Z zlomljeno nogo je to seveda težko …"
V samostanu je nekaj časa živel tudi Valentin Vodnik, vrsto let pa je v njem delovala samostanska šola, prva na tem območju. Več v posnetku.
V petek se je Darja Pograjc odpravila v Sočo - vas, ki se nahaja v bovški občini. Ko se spustila v dolino Trente, je najprej opazila, kako prijetno se je razredčil avtomobilski promet – več kot avtomobilov je bilo na cesti motoristov, kolesarjev, pohodnikov pa tudi kakšen tabornik se je znašel vmes. Cilj njenega obiska: Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc.
Odprava NaPOTkov je ta teden obiskala Jezersko. Kamp in glamping Cvet gora že z imenom nakazuje na vpetost v lokalno okolje in zavezanost k naravi. Lesene hiške, ena izmed teh je na drevesu, prostor za šotore in avtodome, skupna letna kuhinja, zajtrk na terasi s pogledom na cvetoče travnike in okoliške gore. Vse skupaj se je začelo pred natanko 10 leti z obnovo 130 let stare hiše. Zgodbo Cveta gora pišejo Tanja, Jure in Živa. Po navdih se vračajo k naravi, ki nam razkriva svoje zgodbe in nam daje odgovore na vsa naša vprašanja. Kaj imajo s kampiranjem opraviti materina dušica, jerebika in ognjič, izveste v reportaži, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Različnih bolj ali manj udobnih, če že ne luksuznih kampov ali z drugo besedo glampov je v Sloveniji vse več. Premik miselnosti turistov, ki si na eni strani želijo pristnega stika z okoljem in na drugi hotelskega udobja, je očiten. Ampak kjer je povpraševanje, se zmeraj najde tudi ponudba in tudi na sončni strani Alp ni nič drugače. Načinov, kako dati gostom nekaj več, je veliko. Težava je le v tem, da nekateri delujejo, drugi pa ne. NaPotki so tokrat vodili pod Veliko Planino, kjer na s ceste precej neopaznem mestu stoji Slovenia Eco Resort, ki ponuja doživetje pastirske akademije. Ta je premamila kolega Jureta K. Čokla.
Začenjamo novo sezono Napotkov, v njej bomo raziskovali slovenske kamp destinacije. In že v prvi epizodi se odpravljamo v najboljšega v letu 2022 po izboru Slovenske turistične organizacije, to je v Kamp Šobec. Idilična narava ob Savi Dolinki, sodobna infrastruktura, pa tudi bližina kulturnih in naravnih znamenitosti, so stvari, ki vanj privabijo veliko število domačih, predvsem pa tujih gostov. V Kamp Šobec se je odpravil tudi Aleš Ogrin.
Zadnjo epizodo 12. sezone Napotkov smo posneli v Kneških Ravnah. Tam zadnja tri leta za dežemer skrbi gospod Simon Podoreh, pred tem pa je skoraj 40 let zanj in seveda za padavinska poročila skrbela njegova mama. Gre morda za dežemer z najlepšim razgledom, saj se v ozadju rišejo vrhovi Vogel, Šija in Rodica. Če se boste kdaj odpravili do (sicer kar malo odmaknjenih) Kneških Raven pa raje, tako kot v dobi pred pametnimi telefoni, sledite obcestnim tablam. Največji spletni brskalnik v svoji storitvi zemljevidov namreč do cilja sploh ne ponudi možnosti načrtovanja poti z avtomobilom, temveč samo peš.
Napotki nas danes popeljejo globoko na Notranjsko, v kraje, ki jim ne prizanašata sneg in mraz. No, saj včasih je bilo tako. Meteorološka opazovanja in meritve v vasi Šmarata imajo več kot stoletno zgodovino. Zadnjih 40 let vremenska postaja domuje na naslovu Šmarata 1, družinsko tradicijo spremljanja, beleženja in posredovanja vremenskih podatkov na Agencijo za okolje zdaj že 11 leto nadaljuje Franc Avsec, ki je na prvi dan letošnjega meteorološkega poletja sprejel avotrja današnje epizode NaPOTkov, Bojana Leskovca.
V tokratnih naPOTkih potujemo proti Cerkniškemu jezeru. Tam je to pomlad kar nekaj vode zaradi padavin, vseeno pa je teh manj kot pred desetletji, bomo izvedeli v naslednjih minutah. V vasi Otok, ki je lahko ob res močnem deževju nastal pravi otok v Cerkniškem jezeru, je digitalni register padavin, v samem središču Cerknice pa je merjenje količine padavin že več kot 80 let naloga družine Gógala. Tja se je na deževen majski dan odpravila Špela Šebenik.
Opazovalna postaja Dravograd je le streljaj oddaljena od sotočja Drave, Mislinje in Meže, malce dvignjena nad ta hip nič kaj lenobno Dravo, postavljena v zaselek Robindvor, planotasto ujet med dolino in gozdovi, ki se vijejo proti Ojstrici in dlje v sosednjo Avstrijo. Stane Kocutar je pozvonil pri družini Gantar Kališnik in pripravil naPOTke.
Deset vremenskih postaj širom po Sloveniji smo že obiskali v tokratni sezoni oddaje Napotki. Danes je pred nami enajsta postaja in da bomo prišli do te, se bo treba kar precej povzpeti – na več kot 1000 metrov nadmorske višine. V Belih vodah količino padavin za Agencijo RS za okolje meri Irena Mazej. Pri njej se je oglasila Andreja Gradišar.
V Napotkih se odpravljamo v slovensko Sibirijo – na Babno Polje. Tam je bila izmerjena najnižja uradna temperatura v Sloveniji, ki je -36,4 °C, povprečna letna temperatura pa je okoli 7 °C, tako da ni nič nenavadnega, če prebivalci kraja kurijo tudi sredi poletja. Tradicija opazovanja vremena je na Babnem Polju sicer že zelo dolga. Kako nalogo v zadnjem letu in pol opravlja Nevenka Ule in da je bila najnižja uradna temperatura v naši državi izmerjena prav na njihovi vremenski postaji, izveste v Napotkih, ki jih je pripravil Aleš Ogrin.
Od marca po Sloveniji obiskujemo številne opazovalce vremena, ki so vključeni v državno mrežo honorarnih meteoroloških opazovalcev Agencije za okolje. V 12. sezoni naPOTkov jih bomo tja do sredine junija spoznali še približno sedem, danes pa gremo v sevniško občino. Nataša Rašl je potrkala na vrata 93-letnega gospoda, ki je prostovoljni meteorološki opazovalec že več kot 40 let.
Verjetno vas ni veliko, ki bi že slišali za vas Čolnica. Brez skrbi, v tokratni epizodi Napotkov jo omenimo večkrat, saj tam živi vremenski opazovalec Slavko Jereb, ki ima dežemer postavljen kar na svojem vrtu pred hišo. Pravi, da v zadnjih letih, odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju in opazovanju vremenskih pojavov, opaža kar nekaj sprememb, med drugim pojav megle. Kaj je še značilno za vreme na Kanalskem kolovratu in zakaj meni, da kostanjev med ni čisti kostanjev med, slišite v novi epizodi 12. sezone Napotkov. Pripravila jo je Ana Skrt.
Naslednja epizoda Napotkov nas bo odpeljala na Zgornji Kamenščak nad Ljutomerom. V omenjenem naselju, na domačem vrtu Stanislave in Darka Beka, se nahaja padavinska postaja, ki ji namenjamo naslednjih (dobrih) 10 minut. Upokojeni par, ki skrbi za postajo zadnjih 5 let, pa je opazovanje vremena spremljalo že od malih nog oz. veliko prej kot sta prevzela to dnevno jutranjo obveznost. Avtorica: Darja Pograjc.
V 12. sezoni naše jutranje nedeljske oddaje naPOTki obiskujemo vremenske postaje po Sloveniji, tokrat ostajamo blizu Ljubljane. Postaja, ki beleži vremenske razmere v zahodnem delu Polhograjskega hribovja, stoji v Topolu pri Medvodah, takoj pod vrhom priljubljene izletniške točke Katarina nad Ljubljano. Prvo meteorološko postajo so v Topolu postavili že leta 1895, nato pa jo večkrat premaknili. Na mestu, kjer stoji zadnjih 30 let, se je ustavila Andreja Čokl.
»Marelice in breskve so zdaj začele cveteti, prvi je bil pa dren,« je Darji Pograjc razložil Franc Čahuk, ki skrbi za padavinsko postajo v vasi Ivanovci. Zadnji dve leti so mu namreč na Agenciji za okolje zaupali novo nalogo. Poleg opazovanja padavin in priprave mesečnega poročila o vremenu, mora zdaj zapisovati tudi fenološka opažanja. Nalogo je z veseljem sprejel. 67-letnik namreč vreme oz. padavine opazuje že več kot 50 let! Pa pojdimo v Prekmurje in preverimo, kako opravlja to delo. Napotki!
Bizeljsko je naselje v občini Brežice, ki leži ob meji s Hrvaško. Tja se je tokrat odpeljala Nataša Rašl v lov za novo epizodo naPOTkov, v kateri trkamo na vrata honorarnih meteoroloških opazovalcev, ki v sodelovanju z Agencijo za okolje v okviru državne meteorološke mreže spremljajo podatke te vrste na določenem območju. Na Bizeljskem imajo sončnih dni dovolj, merilnik za višino snežne odeje ta hip miruje, v pokoju pa je zadnjih 10 let Viktor Karničnik, tamkajšnji prebivalec. In točno toliko časa na vrtu pred njegovo hišo stoji tudi vremenska hišica.
12. sezona Napotkov prinaša spoznavanje dela na postajah državne meteorološke mreže oziroma v njej obiskujemo opazovalce, ki po vsej državi skrbijo za to, da na Agencijo za okolje prihajajo ažurirani podatki o vremenu na določenem območju. Bili smo že v Vipavski dolini, Sevnem, danes pa je čas za obisk Koroške. Gremo na vremensko postajo Šmartno pri Slovenj Gradcu.
naPOTki gredo v jugovzhodni del občine Šmartno pri Litiji, v vas Sevno, kjer vreme ''merijo'' že več kot 60 let. Prebivalcev je po zadnjih podatkih nekaj manj kot 50, med njimi tudi meteorološki opazovalec, ki je pred štirimi leti prevzel omenjeno nalogo od gospe, ki je meritve opravljala od začetka. Z vidika klimatologije je Sevno - zaradi specifične lege v Posavju - zelo pomembna točka. Tudi zato imajo meteorološke meritve in opazovanja tam dolgoletno tradicijo.
12. sezono naPOTkov začenjamo z obiskom padavinske postaje v Podragi v Vipavski dolini, kjer upokojeni gradbenik Miro Trošt že več kot 15 let vsak dan odčita količino padavin in zabeleži pomembnejše atmosferske pojave. Padavinsko poročilo nato konec meseca pošlje na Agencijo za okolje, kjer podatke pretipkajo v digitalno bazo, poročilo pa shranijo v arhivu.
V Napotkih se odpravljamo v srce Oglarske dežele. Tam 30 kilometrov vzhodno od Litije, 30 kilometrov severozahodno od Trebnjega in 70 kilometrov od Ljubljane leži Smučarsko rekreacijski center Dole pri Litiji. Smučišče ima skupno en kilometer prog, eno vlečnico, stavijo pa na domačnost, ki k njim vedno znova vrača smučarje, ki se spustijo po strminah. To domačnost je na smučišču Dole pri Litiji izkusil tudi Aleš Ogrin.
Neveljaven email naslov
