Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

»Imamo kaj za pokazat' in za videt'!«

25.04.2021

Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.

V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi

Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom.

»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti Silvo Vintar.

Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica.

Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik Jernej Divjak. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica Brigita Udovč. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov.

Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. Primož Rau se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok.

»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«

V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite.

»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.


naPOTki

199 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

»Imamo kaj za pokazat' in za videt'!«

25.04.2021

Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.

V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi

Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom.

»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti Silvo Vintar.

Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica.

Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik Jernej Divjak. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica Brigita Udovč. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov.

Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. Primož Rau se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok.

»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«

V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite.

»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.


11.05.2024

»Sodarstvo je romantičen poklic, v katerem pa ni nobene romantike«

Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!


05.05.2024

"Na deževen dan ni več toliko popravil dežnikov kot včasih"

Današnji Napotki so kot nalašč za deževne dni. Odpravili se bomo namreč k edini dežnikarici v Ljubljani. Lana Furlan je vzela svoj polomljen dežnik in se sprehodila do Trubarjeve ulice 13. Tam jo je že pričakala Marija Lah, ki ji je povedala vse skrivnosti popravljanja in izdelovanja dežnikov in senčnikov. Več pa v Napotkih.


27.04.2024

»Če potičnica ni pravih mer, bo potička na pol surova«

Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.


20.04.2024

Na Vorančevi kovači se železo kuje, dokler je vroče

Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.


13.04.2024

"Za ohranjanje starih obrti potrebujemo prizadevne posameznike s čutom za dediščino"

V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.


05.04.2024

Mlin Košak in 9 generacij mlinarjev

Poznate tisti pregovor, da se samo v mlinu neka stvar dvakrat pove? Njegov izvor je gotovo povezan s hrupom, ki ga boste slišali tudi v reportaži, ki sledi. Ampak tokrat upravičeno. V novi 16. sezoni naPOTkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika, pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristopi dobivajo nov zagon. V prvi epizodi torej obiščemo enega redkih še delujočih mlinov pri nas, ki bogato družinsko tradicijo uspešno povezuje s sodobnimi načini pridelave. Nataša Rašl se je odpeljala v občino Šmarješke Toplice in potrkala na vrata mlina Košak.


28.03.2024

Kraljestvo rjavega medveda

V nadaljevanju bomo vstopili v svet skrivnostnih kočevskih gozdov, kjer narava še vedno kaže svoj prvinski obraz. To je prostor z največjo gostoto rjavih medvedov in največjim številom pragozdnih ostankov v Evropi. Od aprila do oktobra lahko obiskovalec postane del raziskovalne ekspedicije in stopi na pot rjavega medveda. Pod vodstvom lokalnega vodnika doživi divjo naravo kočevskih gozdov in čisto od blizu spozna »kralja« kočevskih gozdov. Kako torej poteka samo srečanje z medvedom na robu pragozda?


22.03.2024

Spanje na seniku

Danes se odpeljemo na Štajersko, natančneje v Cógetince. Današnje doživetje na domačiji Firbas zajema spanje na seniku. Vonj po domačih jedeh, hranjenje domačih živali, pobiranje jajc in vožnja s traktorjem. Vse to je na domačiji Firbas pričakalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.


15.03.2024

S kajakom po podzemlju Pece

Kar 700 metrov pod površje zemlje se odpravljamo. Napotki nas odpeljejo v podzemlje Pece, v rove in odkope nekdanjega Rudnika svinca in cinka Mežica. Rudnik je z odkopavanji prenehal leta 1994, leta 1997 je sprejel prve obiskovalce, od leta 2015 pa se lahko na raziskovanje podamo tudi s kajakom, kar je še eno izmed Edinstvenih doživetij Slovenije. Po vpadniku oziroma šahtu se spustimo do 12. obzorja, kjer dosežemo nivo vode. Raziskovanje globin je tudi nekoliko adrenalinsko, nanj se je odpravil Aleš Ogrin.


10.03.2024

Sedem veličastnih - navdihujoče zgodbe gradov Posavja

Nikjer v Sloveniji ne boste na tako majhnem območju našli toliko gradov, kot jih ima Posavje, zato temu pogosto rečemo tudi 'slovenska dežela gradov'. In tja se odpravljamo s tokratnimi naPOTki, saj je eno od edinstvenih doživetij Slovenije tudi celodnevno popotovanje med sedmimi posavskimi gradovi ob in nad reko Savo. Del doživetja, poimenovanega Sedem veličastnih, si je privoščila Andreja Čokl.


01.03.2024

Skrivnosti potopljenih vasi v Šaleški dolini

To bo zgodba rudarjev, ki so se jim, zaradi težkih vozičkov krivili hrbti globoko pod površjem Šaleške doline. Zgodba vaščanov, ki so izgubili svoje domove, ker jim je rudnik dobesedno spodjedel tla pod nogami. In zgodba o premišljenem turizmu, ki dragocene spomine na omenjeno, ohranja in z njimi gradi na domači in mednarodni prepoznavnosti Šaleške doline. Celotno doživetje z naslovom Skrivnosti potopljenih vasi traja 4 ure, Darja Pograjc pa vas zdaj odpelje na radijskemu poslušalcu prijaznih 20 minut popotovanja.


25.02.2024

Plečnikova Ljubljana na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine

Le sedem arhitektov je s svojimi deli vpisanih na UNESCOV seznam kulturne in naravne dediščine, na enega pa smo Slovenci še posebej ponosni. Govorimo o arhitektu Jožetu Plečniku, ki je pustil viden pečat v več mestih po Sloveniji ter tudi širše po Evropi, denimo na Dunaju in v Pragi. V tokratnih naPOTkih nas bo pot vodila po Plečnikovi Ljubljani, kjer bomo pobližje spoznali arhitekturne stvaritve na njegovi vodni in kopenski osi.


17.02.2024

Janko Kodila: »V eni uri skozi štiri letne čase in še postanek v nebesih.«

NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.


11.02.2024

Andrej Begovič: ''Ko pri nas Zveni po praznikih, ne manjka plesa, petja in dobre hrane.''

V današnjih Napotkih se bomo odpravili v Sodarjevo domačijo, ki se nahaja sredi idilične alpske vasice Bodešče in je od turističnega bisera Bleda oddaljena le nekaj minut. V več kot 500 let stari hiši na doživetju z naslovom Zveni po praznikih ustvarjalci skozi predstavitev slovenske kulturne dediščine goste odpeljejo v preteklost, ko so imeli prazniki na Gorenjskem posebno veljavo. Predstavljali so čas veselja, radosti, hkrati pa tudi čas, ko so se pripravljale posebne, nevsakdanje jedi. Tadejo Bizilj so njeni sogovorniki z besedo, glasbo in s plesom odpeljali nazaj v Prešernov čas, kamor zdaj vabimo tudi vas.


02.02.2024

Gorazd Kocbek: "Najbolj vesel sem, ko na pokušino dobim nekoga, ki bučnega olja ne mara"

"Male skrivnosti družinske oljarne pri predelavi prvovrstnega bučnega olja" - tako je zgodbo oljarne Kocbek strnila Slovenska turistična organizacija, ki je multisenzorične vodene oglede oljarne izbrala za eno od svojih edinstvenih doživetij Slovenije. V Sveti Jurij ob Ščavnici se je odpravil Jure Čepin in z lastnikom oljarne Gorazdom Kocbekom podrobneje spoznal postopek predelave bučnih semen v olje, ovrgla pa sta tudi še vedno precej zakoreninjeno prepričanje, da je bučno olje dobro samo za na solato.


25.01.2024

Dr. Fungi: ''Gobe nas lahko nahranijo, zdravijo ali ubijejo.''

Posploševanje pri gobah ne obstaja. To je eno izmed ključnih navodil, preden se podamo v gozd, v kraljestvo gob. V naPOTkih v aktualni sezoni odkrivamo edinstvena doživetja in eno izmed njih – ki tudi ni pogojeno z letnim časom, saj gobe rastejo vse leto – je doživetje z naslovom: "Dr. Fungi: Mi gremo po gobe!". Kdo je Dr. Fungi, katere gobe januarja rastejo v Iškem vintgarju in kaj je gozdni laboratorij? V naslednjih minutah gremo na gozdno pustolovščino.


21.01.2024

Tajni prostori Hotela Jama

Na seznamu edinstvenih doživetij Slovenije, s katerimi se Slovenija predstavlja domačim in tujim turistom, je tudi prav posebna izkušnja, s katero potujemo v neke druge čase: v čas bivšega režima skupne države. Čeprav Jugoslavija ne obstaja že več kot tri desetletja, ima tisto obdobje še nekaj tem, ki so zavite v tančico skrivnosti. Ena takih se nam razkriva v turističnem doživetju iskanja tajnih prostorov Hotela Jama. Ste vedeli, da so v hotelu, ki stoji pred eno naših največjih turističnih znamenitosti Postojnsko jamo, med prenovo našli skrivne prostore? Čemu so služili? In kako to, da niti malo ne spominjajo na zaklonišče, ki naj bi se po prvotnih načrtih tam nahajalo?


12.01.2024

Ko ogled ribogojnice postane najbolj priljubljeno doživetje

Ribogojnica Fonda v Seči ponuja dve doživetji s seznama edinstvenih doživetij Slovenije. Eno izmed njih, Nepozabni dan v ribjem vrtu Fonda, je že nekaj let na prvem mestu po številu obiskov. 2. epizoda 15. sezone je hkrati tudi zgodba o ribogojstvu, varstvu okolja in trajnostnem turizmu.


05.01.2024

Edinstvena penina: "Nedotaknjena od svetlobe"

»Doživite Slovenijo na najboljši način. Prelevite se v raziskovalce izvirnih butičnih zgodb in doživetij ter si ustvarite lepe spomine za vse življenje.« Slovenska turistična organizacija s temi besedami vabi k raziskovanju izvirnih, butičnih zgodb slovenskega turizma, ki ponujajo nekaj več v smislu doživetja samega. Prav takšna doživetja bodo v ospredju nove, že 15. sezone naPOTkov. V Radgonskih goricah je v praksi zaživel ustvarjalen in inovativen turistični produkt, ki temelji na doživetju v popolni temi. Tam – omejeni na čute sluha, vonja in okusa – spoznate prvo penino na svetu, ki je bila tudi pridelana v popolni temi.


24.12.2023

Dvakrat grad in dvakrat samostan - pri minoritih v Olimju

“Dvakrat grad, dvakrat samostan” - s temi besedami pater Ernest opiše minoritski samostan Olimje. Po ustnem izročilu naj bi njegova zgodovina segala vse v leto 1015, ko je na ozemlju današnjega samostana stal stolp. Od sedemnajstega stoletja dalje pa v gradu deluje tudi zeliščna lekarna, ki so jo prvi postavili pavlinci, njihovo tradicijo pa danes nadaljujejo minoriti.


Stran 1 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov