Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaradi hidroelektrarne so prebivalce preselili

06.06.2021

Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!

Legenda o kipcu, talilnica svinca, naravni amfiteater sredi gozda, težko življenje splavarjev in Ožbalt iz Ožbalta

Ožbalt leži v občini Podvelka, nekje na pol poti med Mariborom in Dravogradom. Eden izmed večjih dogodkov, ki je za vedno spremenil videz in celo lokacijo naselja, je bila graditev hidroelektrarne, ki so jo končali leta 1960. Razlaga domačin Alojz Ambrož:

"Prej, ko še ni bilo hidroelektrarne Ožbalt, je bilo naselje malo nižje. Zdaj je to vse poplavljeno, ti prebivalci pa pa dobili odškodnino in se selili v druge kraje. Jaz prihajam ravno s tega območja, tukaj malo nižje, Vurmat se reče."

Legendo o imenu naselja in nastanku cekrve pa razloži domačin Boštjan Golob:

"Legenda pravi, da je nastanek cerkve povezan z najdbo kipca. Tukajšnji prebivalci so ga, ko so ga našli na obrežju Drave, nesli do župnika v Brezno in ta jim je razložil, da je to kip svetega Ožbalta. Potem so nad mestom, kjer so našli kip, zgradili cerkev."

Do leta 1952 se je kraj celo imenoval Sveti Ožbalt. Če v Ožbaltu zakoračite okoli cerkve, boste zagledali lično urejeno farovško dvorišče s pogledom na Dravo in potomko stare trte.

Ožbalt je bil nekoč sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. V bližnji okolici (natančneje v Javniku) lahko tako še danes doživite vožnjo s pravim dravskim flosom. Kormoniš Franjo Šarman:

"Zavriskam, s klobukom zamahnem proti splavu in potem fantje zaigrajo na harmoniko. Ljudje so navdušeni, pomembna je energija! Mi pripravimo hudomušno, nagajivo doživetje, da ljudi razvedrimo. Tako tudi spoznajo življenje naših prednikov, ki so se zaradi zelo težkega dela morali znati tudi odklopiti."

Dober obisk in glasen vrisk ob vstopu na splav mu želimo! Sicer pa Ožbalt z okolico skriva še marsikaj: ostanke rimske ceste, letni oder, novo kolesarsko turo, imenovano Čez sedem rek in kak breg, in Grilov vrh, ki je točka, kamor se lahko odpravite tisti, ki iščete idilične razglede. "V Ožbaltu je vedno fajn!" pravijo domačini. Na vas pa je, da preverite, ali to drži.


naPOTki

209 epizod


Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Zaradi hidroelektrarne so prebivalce preselili

06.06.2021

Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!

Legenda o kipcu, talilnica svinca, naravni amfiteater sredi gozda, težko življenje splavarjev in Ožbalt iz Ožbalta

Ožbalt leži v občini Podvelka, nekje na pol poti med Mariborom in Dravogradom. Eden izmed večjih dogodkov, ki je za vedno spremenil videz in celo lokacijo naselja, je bila graditev hidroelektrarne, ki so jo končali leta 1960. Razlaga domačin Alojz Ambrož:

"Prej, ko še ni bilo hidroelektrarne Ožbalt, je bilo naselje malo nižje. Zdaj je to vse poplavljeno, ti prebivalci pa pa dobili odškodnino in se selili v druge kraje. Jaz prihajam ravno s tega območja, tukaj malo nižje, Vurmat se reče."

Legendo o imenu naselja in nastanku cekrve pa razloži domačin Boštjan Golob:

"Legenda pravi, da je nastanek cerkve povezan z najdbo kipca. Tukajšnji prebivalci so ga, ko so ga našli na obrežju Drave, nesli do župnika v Brezno in ta jim je razložil, da je to kip svetega Ožbalta. Potem so nad mestom, kjer so našli kip, zgradili cerkev."

Do leta 1952 se je kraj celo imenoval Sveti Ožbalt. Če v Ožbaltu zakoračite okoli cerkve, boste zagledali lično urejeno farovško dvorišče s pogledom na Dravo in potomko stare trte.

Ožbalt je bil nekoč sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. V bližnji okolici (natančneje v Javniku) lahko tako še danes doživite vožnjo s pravim dravskim flosom. Kormoniš Franjo Šarman:

"Zavriskam, s klobukom zamahnem proti splavu in potem fantje zaigrajo na harmoniko. Ljudje so navdušeni, pomembna je energija! Mi pripravimo hudomušno, nagajivo doživetje, da ljudi razvedrimo. Tako tudi spoznajo življenje naših prednikov, ki so se zaradi zelo težkega dela morali znati tudi odklopiti."

Dober obisk in glasen vrisk ob vstopu na splav mu želimo! Sicer pa Ožbalt z okolico skriva še marsikaj: ostanke rimske ceste, letni oder, novo kolesarsko turo, imenovano Čez sedem rek in kak breg, in Grilov vrh, ki je točka, kamor se lahko odpravite tisti, ki iščete idilične razglede. "V Ožbaltu je vedno fajn!" pravijo domačini. Na vas pa je, da preverite, ali to drži.


20.07.2024

»Železniški predor v katerem vas ne preseneti vlak, ampak vojaška utrdba«

Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.


12.07.2024

Slovenska planinska pot

Pot nas bo tokrat popeljala dobro uro iz Ljubljane, mimo Škofje Loke vse do Bevkovega vrha. Ta vrh je namreč točka Slovenske planinske poti in leži med Cerknim in Spodnjo Idrijo. Kaj Slovenska planinska pot sploh je in kakšne posebnosti so na njej, izveste v današnjih Napotkih, ki jih je pripravila Lana Furlan.


05.07.2024

Šepet samotnih stezic: Galetovec

2. epizoda 17. sezone naPOTkov nas to nedeljo odpelje na Pokljuko. Tja sta se konec junija v iskanju »šepeta samotnih stezic« odpravili Darja Pograjc in njena sogovornica Jana Remic. Njun cilj je bil sicer neizrazit vrh Galetovec, ki pa lahko - kot boste slišali - odprtim očem in ušesom pohodnika ponudi ogromno.


28.06.2024

Planinska vzgoja – vsem koristna

Začenjamo 17. sezono naPOTkov. V njej vas bomo peljali po planinskih poteh, pripravljali jo bomo namreč v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in njenimi strokovnjaki, vodniki in inštruktorji. V prvi epizodi, ki jo je pripravila Nataša Rašl, še ne bomo sopihali na višjih nadmorskih višinah, ampak bomo ture samo načrtovali. Vemo, kakšna pot je pred nami, ko si v dolini zavežemo pohodniške čevlje in si na ramena nadenemo nahrbtnik?


23.06.2024

Dober solinar na dan pograbi vsaj tono soli

Delo solinarja ni enostavno. V najbolj vročih poletni mesecih, ko večina išče senco in osvežitev v vodi, posamezni solinar v povprečju na dan pograbi več kot tono soli. A zdaj še ni čas za žetev, če bo vreme suho, bodo prvi kupčki soli na Sečoveljskih solinah, kjer pridelujejo edino slovensko sol, vidni čez dober teden dni. Piranska sol je kar 3-krat dražja od kakšne uvožene soli na trgovskih policah, razlog za tako ceno pa je postopek pridelave. Ta je ročen in je skoraj poponoma enak že vsaj 700 let. Solinarjev sicer ni dovolj, tisti najbolj zagnani, med njimi tudi naš sogovornik Osman Dedič, pa to delo opravljajo tudi po upokojitvi.


16.06.2024

"Cokle smo včasih nosili povsod"

Cokle so leseno obuvalo, ki je bilo nekdaj razširjeno po vsem svetu, pri nas je bila to obrt, za katero so se izučili moški in se je lotili pozimi, ko na kmetiji ni bilo toliko dela. Kljub temu, da so bile že pred stoletji cokle izjemno priljubljene, zlasti pri revnejšem sloju, zaradi vsestranske uporabe in enostavne izdelave, pa je v vsakem paru ogromno mojstrstva. Od izbire lesa do njegove obdelave. Kljub temu, da je coklarstvo nekdaj predstavljalo pomembno domačo obrt na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju, na Kozjaku, Koroškem, zlasti pa na Pohorju, je gospod Martin Mumelj z Brega nad Zrečami še eden redkih, ki to obvlada. Po Napotke se je k njemu odpravila Mojca Delač.


09.06.2024

"Tudi pri pletenju košar se kaj zalomi, sploh, če nimaš dobre palice."

16. sezona NaPOTkov, v kateri predstavljamo različne obrti, se počasi bliža koncu, pred nami so še tri oddaje – in danes gremo na Dolenjsko, točneje v Ribnico. Zagotovo je večina ob omembi tega kraja zdaj pomislila na suho robe in prav imate – Tadeja Bizilj je obiskala Rokodelski center Ribnica in tam izvedela več o tej obrti, ki je ena najstarejših in najbolj prepoznanih zgodovinskih obrti in je predvsem razvita na območju Ribniške doline. Suha roba je tesno povezana z bogato kulturno dediščino in rokodelstvom v regiji, znanje in spretnosti so se prenašale iz generacije v generacijo ribniških rokodelcev, še več pa v tokratni oddaji.


29.05.2024

Več je čipk, a le ena je idrijska čipka

Čipkarske šole sicer delujejo v Žireh, Železnikih in Idriji, čipkarstvo pa bomo v naPOTkih spoznali s sogovornicami iz Idrije in se zaradi tega usmerili na idrijsko čipko. Naša postaja je bila Čipkarska šola Idrija, ki je najstarejša čipkarska šola na svetu z neprekinjenim delovanjem. Leta 1876 je bila ustanovljena po dekretu tedanjega ministrstva za trgovino na Dunaju, med ustanovitelji in prva učiteljica pa je bila domačinka Ivanka Ferjančič. Danes šolo obiskuje skoraj 500 otrok, zato se za klekljanje ni bati, da bi izginilo v pozabo. Kot se je prepričala Špela Šebenik, pa ta obrt zahteva spretne roke, vztrajnost, natančnost in umetniško žilico.


24.05.2024

Čevlji imajo danes lahko tudi bluetooth povezavo

Čevljarstvo je naslednja obrt, ki jo bomo spoznali v Napotkih. A v tokratni epizodi ne bomo gledali v zgodovino najmlajše izmed množičnih obrti v Tržiču, pač pa bomo spoznali, kakšen je sodobni postopek izdelave obutve po meri. Napotke je pripravil Aleš Ogrin.


19.05.2024

'Srčece moje ljubi srčece tvoje'

'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.


11.05.2024

»Sodarstvo je romantičen poklic, v katerem pa ni nobene romantike«

Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!


05.05.2024

"Na deževen dan ni več toliko popravil dežnikov kot včasih"

Današnji Napotki so kot nalašč za deževne dni. Odpravili se bomo namreč k edini dežnikarici v Ljubljani. Lana Furlan je vzela svoj polomljen dežnik in se sprehodila do Trubarjeve ulice 13. Tam jo je že pričakala Marija Lah, ki ji je povedala vse skrivnosti popravljanja in izdelovanja dežnikov in senčnikov. Več pa v Napotkih.


27.04.2024

»Če potičnica ni pravih mer, bo potička na pol surova«

Lončarstvo spada med najstarejše in nekoč najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Leta 1751 omenja princ Friedrich Otto Hermann v svojih potopisih, da ni v nobeni avstrijski deželi sorazmerno toliko lončarjev kakor ravno na Kranjskem. Lončarstvo se je razvijalo v različnih lončarskih središčih: Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko in Krško polje, okolica Celja, Dravsko in Ptujsko polje ter Prekmurje. Osnova za lončarske izdelke je primemo mastna glina, prosta peščenih in drugih škodljivih snovi. Najvažnejše lončarsko orodje je vreteno ali lončarski kolovrat, kot so ga imenovali nekdaj. Lončeni izdelki imajo dekorativen in uporaben namen. Sodeč po tem, da so med najpogostejšimi arheološkimi najdbami ostanki lončenih posod in keramike, lahko zaključimo, da lončarske izdelke odlikuje trajnost. Kako poteka delo v lončarski delavnici, kjer se spajata tradicija rokodelstva in sodobnost, bomo izvedeli v tokratnih NaPOTkih. Bojan Leskovec je obiskal lončarstvo Dobo v Žalni pri Grosuplju.


20.04.2024

Na Vorančevi kovači se železo kuje, dokler je vroče

Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.


13.04.2024

"Za ohranjanje starih obrti potrebujemo prizadevne posameznike s čutom za dediščino"

V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.


05.04.2024

Mlin Košak in 9 generacij mlinarjev

Poznate tisti pregovor, da se samo v mlinu neka stvar dvakrat pove? Njegov izvor je gotovo povezan s hrupom, ki ga boste slišali tudi v reportaži, ki sledi. Ampak tokrat upravičeno. V novi 16. sezoni naPOTkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika, pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristopi dobivajo nov zagon. V prvi epizodi torej obiščemo enega redkih še delujočih mlinov pri nas, ki bogato družinsko tradicijo uspešno povezuje s sodobnimi načini pridelave. Nataša Rašl se je odpeljala v občino Šmarješke Toplice in potrkala na vrata mlina Košak.


28.03.2024

Kraljestvo rjavega medveda

V nadaljevanju bomo vstopili v svet skrivnostnih kočevskih gozdov, kjer narava še vedno kaže svoj prvinski obraz. To je prostor z največjo gostoto rjavih medvedov in največjim številom pragozdnih ostankov v Evropi. Od aprila do oktobra lahko obiskovalec postane del raziskovalne ekspedicije in stopi na pot rjavega medveda. Pod vodstvom lokalnega vodnika doživi divjo naravo kočevskih gozdov in čisto od blizu spozna »kralja« kočevskih gozdov. Kako torej poteka samo srečanje z medvedom na robu pragozda?


22.03.2024

Spanje na seniku

Danes se odpeljemo na Štajersko, natančneje v Cógetince. Današnje doživetje na domačiji Firbas zajema spanje na seniku. Vonj po domačih jedeh, hranjenje domačih živali, pobiranje jajc in vožnja s traktorjem. Vse to je na domačiji Firbas pričakalo Lano Furlan. Več pa v prihodnjih minutah.


15.03.2024

S kajakom po podzemlju Pece

Kar 700 metrov pod površje zemlje se odpravljamo. Napotki nas odpeljejo v podzemlje Pece, v rove in odkope nekdanjega Rudnika svinca in cinka Mežica. Rudnik je z odkopavanji prenehal leta 1994, leta 1997 je sprejel prve obiskovalce, od leta 2015 pa se lahko na raziskovanje podamo tudi s kajakom, kar je še eno izmed Edinstvenih doživetij Slovenije. Po vpadniku oziroma šahtu se spustimo do 12. obzorja, kjer dosežemo nivo vode. Raziskovanje globin je tudi nekoliko adrenalinsko, nanj se je odpravil Aleš Ogrin.


10.03.2024

Sedem veličastnih - navdihujoče zgodbe gradov Posavja

Nikjer v Sloveniji ne boste na tako majhnem območju našli toliko gradov, kot jih ima Posavje, zato temu pogosto rečemo tudi 'slovenska dežela gradov'. In tja se odpravljamo s tokratnimi naPOTki, saj je eno od edinstvenih doživetij Slovenije tudi celodnevno popotovanje med sedmimi posavskimi gradovi ob in nad reko Savo. Del doživetja, poimenovanega Sedem veličastnih, si je privoščila Andreja Čokl.


Stran 1 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov