Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.
Napoleonov most na Nadiži, na Soči, v Kobaridu, Ajbi, Desklah...
Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.
Napoleonov most na Soči v Kobaridu...
Ko sem se v sredo peljala proti Kobaridu, sem razmišljala, da dan ni bil najbolj primeren za obisk. Dež ni ravno prava izbira pri tem, kakršno vreme si želimo za turistični obisk. A ko sem prispela v Kobarid in se s sogovornikom sprehodila do Napoleonovega mostu, me je očaralo ozadje z meglicami in zelenimi hribi. Lepoto se da najti v vsem, če se jo le išče. A vrnimo se k Napoleonovemu mostu. Z Leonom Četrtičem iz fundacije 'Poti miru v Posočju' sva stopila nekaj korakov vstran od trenutnega mostu. Na mesto nekdanjega mostu: "Do 1. svetovne vojne je bil tu most, ostanke se še vidi. Med vojno ga je prvo uničila umikajoča avstrijska vojska maja 1915, potem so pa Italijani postavili železnega in ga uničili oktobra 1917. V takšni podobi, kot je danes, torej betonskega, so prav tako postavili Italijani."
Zakaj Napoleonov most, je skoraj jasno. Izhaja namreč iz njegovih časov.
...pa tisti v Ajbi...
Na snemanje v Kobarid sem prišla z mislijo, da bom v tistih koncih govorila o dveh Napoleonovih mostovih. A obstaja jih več: V Kobaridu, na Nadiži in še v Desklah in Ajbi. Tako sem se tja nenačrtovano odpravila z Niko Testen iz TIC-a Kanal: "Tu mimo je potekala glavna prometna povezava proti Benečiji pa tudi kmetje so imeli dostop prek njega do svojih gozdov. Je pa v kar slabem stanju, je v državni lasti, država bi morala poskrbeti za sanacijo mostu. Smo ga pa kot občina pred leti vsaj toliko "zakrpali", da se ne bi porušil.
...in še na Nadiži.
Bolj stabilen je tisti na Nadiži, kjer je tudi kopališče. Kar ga dela arhitekturno posebnega, je njegova oblika in tehnika gradnje, za katero niso potrebovali veliko materiala, pravi predsednica Razvojnega društva Breginjski kot Vanessa Marcola: "Izpostavimo pa lahko tudi dejstvo, da je v hudem potresu ki je leta 1976 prizadel Posočje ostal povsem nepoškodovan. Kot zanimivost lahko povem, da je most po obliki skoraj identičen staremu mostu v Mostarju, katerega načrt je narisal istanbulski arhitekt v 16. stoletju v času osmanskega imperija."
Napoleonov most spada pod ločne mostove. Oblikovan je podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost. Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Most je grajen s posebno tehniko klesanega kamna z zelo malo vmesnega veziva. Od vseh začetkov stoji na istem mestu, namreč že stari graditelji mostov so vedeli, da Nadiže zaradi njene hudourniške narave in pogoste spremembe struge ne gre premoščati na mestih, kjer je to najlažje storiti, zato se most pne čez skale nad koriti.
Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji Zdaj je čas. Moja Slovenija.
naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili posebne paketne ponudbe, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.
Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.
Napoleonov most na Nadiži, na Soči, v Kobaridu, Ajbi, Desklah...
Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.
Napoleonov most na Soči v Kobaridu...
Ko sem se v sredo peljala proti Kobaridu, sem razmišljala, da dan ni bil najbolj primeren za obisk. Dež ni ravno prava izbira pri tem, kakršno vreme si želimo za turistični obisk. A ko sem prispela v Kobarid in se s sogovornikom sprehodila do Napoleonovega mostu, me je očaralo ozadje z meglicami in zelenimi hribi. Lepoto se da najti v vsem, če se jo le išče. A vrnimo se k Napoleonovemu mostu. Z Leonom Četrtičem iz fundacije 'Poti miru v Posočju' sva stopila nekaj korakov vstran od trenutnega mostu. Na mesto nekdanjega mostu: "Do 1. svetovne vojne je bil tu most, ostanke se še vidi. Med vojno ga je prvo uničila umikajoča avstrijska vojska maja 1915, potem so pa Italijani postavili železnega in ga uničili oktobra 1917. V takšni podobi, kot je danes, torej betonskega, so prav tako postavili Italijani."
Zakaj Napoleonov most, je skoraj jasno. Izhaja namreč iz njegovih časov.
...pa tisti v Ajbi...
Na snemanje v Kobarid sem prišla z mislijo, da bom v tistih koncih govorila o dveh Napoleonovih mostovih. A obstaja jih več: V Kobaridu, na Nadiži in še v Desklah in Ajbi. Tako sem se tja nenačrtovano odpravila z Niko Testen iz TIC-a Kanal: "Tu mimo je potekala glavna prometna povezava proti Benečiji pa tudi kmetje so imeli dostop prek njega do svojih gozdov. Je pa v kar slabem stanju, je v državni lasti, država bi morala poskrbeti za sanacijo mostu. Smo ga pa kot občina pred leti vsaj toliko "zakrpali", da se ne bi porušil.
...in še na Nadiži.
Bolj stabilen je tisti na Nadiži, kjer je tudi kopališče. Kar ga dela arhitekturno posebnega, je njegova oblika in tehnika gradnje, za katero niso potrebovali veliko materiala, pravi predsednica Razvojnega društva Breginjski kot Vanessa Marcola: "Izpostavimo pa lahko tudi dejstvo, da je v hudem potresu ki je leta 1976 prizadel Posočje ostal povsem nepoškodovan. Kot zanimivost lahko povem, da je most po obliki skoraj identičen staremu mostu v Mostarju, katerega načrt je narisal istanbulski arhitekt v 16. stoletju v času osmanskega imperija."
Napoleonov most spada pod ločne mostove. Oblikovan je podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost. Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Most je grajen s posebno tehniko klesanega kamna z zelo malo vmesnega veziva. Od vseh začetkov stoji na istem mestu, namreč že stari graditelji mostov so vedeli, da Nadiže zaradi njene hudourniške narave in pogoste spremembe struge ne gre premoščati na mestih, kjer je to najlažje storiti, zato se most pne čez skale nad koriti.
Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji Zdaj je čas. Moja Slovenija.
naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili posebne paketne ponudbe, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.
Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.
Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.
Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine. Predstavljamo občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina.
V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.
Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v 1. sezoni raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope.
Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega 4 občine oz. 4 grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črn rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav slednjega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.
Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja, do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar Franci Černelč, Mihaela Kovačič, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji Alojz Konec, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Za tokratne naPOTke smo odšli na Lopato. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od Žužemberka, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana cerkev Sv. Neže, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk Jelke Mrvar, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke Irene Špiler, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema Slavkom in Marijo Robida, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni. Reportažo je pripravila Alja Zore. foto: Lopata, Irena Špiler
Znano je, da začetki gradiča mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske Lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča. Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.
V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.
V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.
Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku. foto: Mario Žnidaršič (z dovoljenjem TIC Snežnik)
Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »Kaj pa, če se izgubiva?« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.
Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.
Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.
Leksikon slovenskih krajevnih imen pravi, da imamo v Sloveniji vsaj 7 krajev z imenom Podpeč. Darja Pograjc se je odpravila v Podpeč, ki se nahaja v občini Brezovica, in pri domačinih preverila, kaj je treba o tem kraju vedeti in česa ne smete izpustiti, če se tja odpravite na izlet. V tretjih zimskih Napotkih razkrije tudi, da se boste domačinom zamerili, če se boste odpravili do »Podpeškega jezera«. Raje recite, da greste do »jezera pri Podpeči«. Tako se boste izmuznili marsikateri dvignjeni obrvi ali namrščenemu pogledu. V Napotkih izveste, zakaj.
Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km2 površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti.
Neveljaven email naslov