Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na razmere Romov moramo opozarjati vse leto
Od 20. do 23. avgusta je v Lendavi potekal Prvi festival romske glasbe, plesa in kulinarike. Romsko društvo Romnji, ga je pripravilo v sodelovanju z Ljudsko Univerzo Lendava, občino Lendava, Zvezo za razvoj romske skupnosti Preporod, Klubom študentov Lendava in Romskim akademskim klubom. Izvedli so mednarodno konferenco “Znanje kot steber osebne moči”, odprli večnamenski romski center v romskem naselju Dolga vas, predstavili nov kulinarični izdelek in pripravili 4 koncerte romske glasbe. Koordinatorka projekta Nataša Horvat je povedala, da je odprtje večnamenskega centra Dolinsko uspeh celotne občine Lendava, ki ima kot ena redkih občin pri nas, ogromno posluha za romsko skupnost.
“Izredno hvaležna sem, da se je danes ta dogodek zgodil. Zahvaljujem se županu in vsem občinskih svetnikom, ki so podprli moj predlog, da v naselju nujno potrebujemo nekaj takega. Ta prostor bo namenjen predvsem romskim otrokom, tu se jim bo nudila učna pomoč, izvajale se bodo različne aktivnosti.”
Večnamenski center Dolinsko je slovesno odprl predsednik države, Borut Pahor. Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je opozoril, da je prav, da se danes ob tem dnevu spomnimo tudi na Rome.
“Romska skupnost je bila žrtev vseh treh totalitarnih režimov, z diskriminacijo se še vedno sooča tudi v današnji Evropi.”
Predsednik Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Muc pa poudarja da moramo na razmere Romov opominjati vse leto.
Romsko društvo Narcisa se je, v sodelovanju z zvezo Preporod, z idejo o nastanku novega kulinaričnega izdelka poigravalo dalj časa. Ideja je dokončno dozorela pod trtami, je povedal predsednik društva Narcisa, Jožef Horvat Toni.
“Svinjsko meso, paprika, paradižnik, čebula in črna žemljica sestavljajo Gipsy burger, marinada dva dni uležanega mesa je zaenkrat še skrivnost.”
Na tradicionalni prireditvi Bogračfest, ki je sklenila že tako pester in dinamičen teden v Lendavi, so se v pripravi bograča pomerila tudi romska društva. Veliko obiskovalcev je z navdušenjem spremljalo dogajanje pri stojnici romskega društva Romano Jilo, ki je poleg kulinaričnih dobrot poskrbelo tudi za romski ples in glasbo. Zveza Preporod je tokrat skuhala bograč za zlato priznanje.
Marinko Šarkezi je športnik in nogometaš, ki je z nogometnih klubom Maribor leta 1999 dosegel zgodovinski uspeh. Poleg prve uvrstitve tega kluba v najelitnejše evropsko tekmovanje, je v 7 sezonah s soigralci osvojil še šest zaporednih naslovov državnega prvaka in dva pokalna naslova. Svoje znanje in izkušnje želi zdaj prenašati na mlade. Prva priložnost za to je bila na Pušči, njegovi domači vasi, kjer so pripravili prvi nogometni tabor Marinka Šarkezija. Tabora se je udeležilo okoli 60 otrok, z odzivom so zelo zadovoljni, zdaj je čas za delo, pravi.
“Hočemo postaviti mladinsko šolo in pripraviti vizijo za naprej. Fante moramo umaknit iz hiš, stran od računalnikov, da so čim več zunaj. Cilji so ogromni, želimo da bi tudi naša prva ekipa napredovala. Vsi mi verjamemo, da ti fantje imajo potencial in da lahko uspejo. Cilj je, da bi spet romski nogometaš igral v prvi slovenski ligi.”
847 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Na razmere Romov moramo opozarjati vse leto
Od 20. do 23. avgusta je v Lendavi potekal Prvi festival romske glasbe, plesa in kulinarike. Romsko društvo Romnji, ga je pripravilo v sodelovanju z Ljudsko Univerzo Lendava, občino Lendava, Zvezo za razvoj romske skupnosti Preporod, Klubom študentov Lendava in Romskim akademskim klubom. Izvedli so mednarodno konferenco “Znanje kot steber osebne moči”, odprli večnamenski romski center v romskem naselju Dolga vas, predstavili nov kulinarični izdelek in pripravili 4 koncerte romske glasbe. Koordinatorka projekta Nataša Horvat je povedala, da je odprtje večnamenskega centra Dolinsko uspeh celotne občine Lendava, ki ima kot ena redkih občin pri nas, ogromno posluha za romsko skupnost.
“Izredno hvaležna sem, da se je danes ta dogodek zgodil. Zahvaljujem se županu in vsem občinskih svetnikom, ki so podprli moj predlog, da v naselju nujno potrebujemo nekaj takega. Ta prostor bo namenjen predvsem romskim otrokom, tu se jim bo nudila učna pomoč, izvajale se bodo različne aktivnosti.”
Večnamenski center Dolinsko je slovesno odprl predsednik države, Borut Pahor. Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je opozoril, da je prav, da se danes ob tem dnevu spomnimo tudi na Rome.
“Romska skupnost je bila žrtev vseh treh totalitarnih režimov, z diskriminacijo se še vedno sooča tudi v današnji Evropi.”
Predsednik Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Muc pa poudarja da moramo na razmere Romov opominjati vse leto.
Romsko društvo Narcisa se je, v sodelovanju z zvezo Preporod, z idejo o nastanku novega kulinaričnega izdelka poigravalo dalj časa. Ideja je dokončno dozorela pod trtami, je povedal predsednik društva Narcisa, Jožef Horvat Toni.
“Svinjsko meso, paprika, paradižnik, čebula in črna žemljica sestavljajo Gipsy burger, marinada dva dni uležanega mesa je zaenkrat še skrivnost.”
Na tradicionalni prireditvi Bogračfest, ki je sklenila že tako pester in dinamičen teden v Lendavi, so se v pripravi bograča pomerila tudi romska društva. Veliko obiskovalcev je z navdušenjem spremljalo dogajanje pri stojnici romskega društva Romano Jilo, ki je poleg kulinaričnih dobrot poskrbelo tudi za romski ples in glasbo. Zveza Preporod je tokrat skuhala bograč za zlato priznanje.
Marinko Šarkezi je športnik in nogometaš, ki je z nogometnih klubom Maribor leta 1999 dosegel zgodovinski uspeh. Poleg prve uvrstitve tega kluba v najelitnejše evropsko tekmovanje, je v 7 sezonah s soigralci osvojil še šest zaporednih naslovov državnega prvaka in dva pokalna naslova. Svoje znanje in izkušnje želi zdaj prenašati na mlade. Prva priložnost za to je bila na Pušči, njegovi domači vasi, kjer so pripravili prvi nogometni tabor Marinka Šarkezija. Tabora se je udeležilo okoli 60 otrok, z odzivom so zelo zadovoljni, zdaj je čas za delo, pravi.
“Hočemo postaviti mladinsko šolo in pripraviti vizijo za naprej. Fante moramo umaknit iz hiš, stran od računalnikov, da so čim več zunaj. Cilji so ogromni, želimo da bi tudi naša prva ekipa napredovala. Vsi mi verjamemo, da ti fantje imajo potencial in da lahko uspejo. Cilj je, da bi spet romski nogometaš igral v prvi slovenski ligi.”
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Poletje, ki že od nekdaj otrokom v prvi vrsti pomeni čas šolskih počitnic, brezskrbnega veselja in obilo iger, je tudi letos v številna romska naselja prineslo poletne tabore. Mi smo v minulih tednih obiskali kar tri. Najprej bomo zavili v romsko naselje Dolga vas, kjer je Ljudska univerza s pomočjo več romskih društev, med drugim tudi društvom Romnji organizirala že četrti poletni tabor za tamkajšnje otroke. Nato se bomo odpravili še do Kamencev v občini Črenšovci, naše tokratno potovanje pa zaokrožili na poletnem taboru v naselju Vanča vas – Borejci, v občini Tišina. Skupno se je omenjenih treh taborov udeležilo preko sto otrok.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ferus Mustafov: Druga godba 1991. Poletni skok Naših poti na legendarni koncert Mustafova v ljubljanskih Križankah.
V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli tri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je nedolgo nazaj zapisal tudi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato smo ga povabili pred radijski mikrofon. »O grozodejstvih, ki so pestile romsko skupnost v času druge svetovne vojne moramo govoriti in na njih opozarjati skozi vse leto«, izpostavlja dr. Miran Komac. Obeta se res zanimiv pogovor, ki bo postregel z novimi ugotovitvami, tudi osebnimi zgodbami tistih, ki so ubežali krempljem genocida.
Zadnja oddaja v mesecu prinaša različne novice iz Slovenije in tujine. Med drugim tudi o nujni seji, ki jo je sklicala Levica. Pobudo za obravnavo položaja romske skupnosti v času epidemije covida-19 je v imenu predlagateljev na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavila Violeta Tomič. Kot ugotavlja, so romske etnične manjšine v Sloveniji posebej izpostavljene in družbeno odrinjene. Ocenjuje, da je epidemija razkrila zlasti slab položaj družin in otrok v romskih naseljih, kot spregledanega dela družbe, in tistih, ki živijo na skrajnem robu. Kot veleva navada, je nocoj čas za novo rubriko romskega jezika, v kateri bo Samanta Baranja predstavila še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Čeprav Romi izvirajo iz indijske podceline, so se pred skoraj 1500 leti izselili in odšli v različne smeri. Danes jih lahko najdemo po vsej Evropi in v Ameriki. Glede na njihovo razpršenost je težko oceniti, koliko Romov pravzaprav biva na območju Evrope, ocene se gibljejo med dva in dvajset milijonov. Nekateri so še vedno nagnjeni k temu, da jih poimenujejo Cigani, kar za mnoge predstavlja žalitev, saj je to poimenovanje nemalokrat povezano z nezakonitimi opravili. In tako kot ljudstvo, je fascinanten tudi jezik.
Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako, kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradamovine Romov, Indije. Obiskali smo učiteljico orientalskega plesa, Ksenijo Visket v Mariboru, ki jo odlikuje že več kot dvajset let plesnih izkušenj, učenja in poučevanja, in kot bomo slišali tudi tekom današnje oddaje, prava mala enciklopedija zgodovine romskega plesa in njegovega prepleta z orientalskim plesom. Začeli bomo na začetku, kako in na kakšen način se je romski ples začel prepletati z orientalskim plesom. Zelo zanimiva je tudi zgodba romskega plesa Rominj iz Egipta. Celoten pogovor bomo obogatili z romsko glasbo, ki jo je tudi tokrat izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
V tokratni Naših poteh bomo pobliže spoznali pravo romsko nogometno legendo iz Pušče. 74. letni Jože Horvat Didi je bil prvi in edini romski nogometaš v drugi ligi Jugoslovanske nogometne zveze, ki se ji je pridružil v 60ih letih prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj. Športna romska zveza Slovenije je na osnovni šoli III v Murski Soboti organizirala nogometni kamp nacionalnih manjšin » Z žogo proti rasizmu, diskriminaciji in revščini«. Namen dogodka, ki so se udeležili tudi osnovnošolski otroci je bil opozoriti na to, da za razisem v športu ni prostora. Spregovorili pa bomo še o čustvih. Kaj so čustva, kako jih prepoznamo in kako nanje odreagiramo? Na pot se bomo odpravili tudi v družbi dobre romske glasbe, ki jo je izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj se bomo odpravili na morje, vsaj z zgodbami, ki smo jih posneli v Piranu. Tam smo se mudili skupaj s kolegi sestrske televizijske oddaje Kaj govoriš, s katerimi smo preverili koliko oziroma če sploh na Primorskem živijo Romi in kakšen jezik govorijo. Med drugim smo se na Tartinijevem trgu pogovarjali s primorskim kitaristom Teom Collorijem, ki je reden glasbeni gost Naših poti. Pogovarjali smo se še z glasbenim producentom in glasbenikom romskih korenin, Denisom Horvatom, ki že leta tesno sodeluje s Teom Collorijem, produciral je tudi njegov zadnji, tretji studijski album Molto Aligatore. Obiskali pa smo še Zaliko Cener, ki se je v Piran, tako kot Denis, preselila iz romskega naselja v Prekmurju. Tudi junijska rubrika romskega jezika prinaša zvok morja, s Samanto Baranja smo se pogovarjali o tem, kakšen romski jezik govorijo na Primorskem in kakšnega v sosednji Italiji in na Hrvaškem.
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. V teku je eden večjih razpisov, ki spodbuja tudi delo z Romi in predvsem romske organizacije. Osnovno šolo Tišina v letošnjem šolskem letu obiskuje 28 romskih učencev, v vrtec Plavček pri OŠ Tišina pa je vključenih 6 romskih otrok, vsi prihajajo iz bližnjega romskega naselja Vanča vas-Borejci. Preverili smo kako uspešni so bili to leto romski učenci in v katere srednješolske programe so se vpisali.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Zadnja majska oddaja nas vodi na Dolenjsko. Najprej se bomo ustavili v občinah Brežice in Krško, kjer preverjamo s kakšnimi izzivi in težavami se srečujejo tamkajšnji Romi. Zavili bomo še v občino Novo mesto, kjer smo se mudili v dnevnem centru v romskem naselju Jedinščica. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto dejavnosti za romske otroke že več kot deset let izvajajo v romskih naseljih Brezje in Šmihel, zadnja štiri leta pa tudi v manjšem naselju Jedinščica. Ob koncu oddaje pa bo znova čas za novo rubriko o romskem jeziku, tokrat se bomo med drugim naučili šteti v prekmurski in dolenjski romščini.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Koncert ob Svetovnem dnevu Romov leta 2019: Diknu Schneeberger Trio v Cankarjevem domu. Diknu Schneeberger je mladi avstrijski jazz kitarist, pripadnik sintovske skupnosti in novo hitro vzhajajoče ime gipsy swinga.
Zbrani podatki so ne le pokazali, temveč zgolj potrdili, da so pripadniki romske skupnosti ter potujočih skupin – Travellerjev največja marginalizirana skupnost, ki jo je epidemija najbolj prizadela. V oddaji bomo podrobneje predstavili nekatere izsledke raziskave ter tudi rešitve, ki so, kot so še zapisali, več kot nujno potrebne. Nato se bomo odpravili v Beltince v muzej pri Muzikaši, ki je v lasti Jožeta Kontreca, bolj poznanega kot člana zasedbe Langa, ustavili pa se bomo še v zavodu Papilot, kjer je trenutno v teku program o socialni izključenosti. Ob koncu oddaje pa vas Samanta Baranja vabi v novo mesečno rubriko o romskem jeziku. Spregovorila bo o o položaju romskega jezika v času habsburške monarhije. Takrat so bili sprejeti številni ukrepi, ki so Romom preprečevali uporabo njihovega jezika, ohranjanje njihove kulturne identitete in nomadski način življenja. V našo družbo vas ob spremstvu dobre glasbe vabimo takoj po poročilih ob 21. uri.
Neveljaven email naslov