Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

04.11.2019

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

S pisateljem Ferijem Lainščkom o romskem jeziku

O romskem jeziku in njegovi vlogi pri ohranjanju identitete, smo se pogovarjali s prekmurskim pisateljem Ferijem Lainščkom. Avtor dveh romanov z romsko tematiko – Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi, po katerih sta posneta filma Halgato in Šanghaj, je z romsko skupnostjo v Prekmurju stkal posebno vez. Drugačnost je na Goričkem, kjer je odrašča, spoznal že kot deček.

Če pravijo, da se nam na začetku življenja, do 6. leta zgodi vse kar potem celo življenje daje neko barvo našemu pogledu na svet, potem lahko rečem da so tudi Romi vstopili v moje življenje vstopili ravno v tistem obdobju. In da je bila to pravzaprav ena velika sreča, ker so bili moja prva drugačnost. Zgodaj v otroštvu sem spoznal drugačnost, razumel da je drugačnost drugačna, in da s tem ni nujno kaj narobe. To je res zaznamovalo moje otroštvo.  Takrat so Romi še hodili po vasi prosit. Moja mama jim je zmeraj dovolila, da so prišli na dvorišče. Ni se zaklepala pred njimi ali spustila psa z verige. Zmeraj mi je  položila na srce, da so pač ljudje kot smo mi. Dovolila mi je, da sem zahajal v romsko naselje. V zgodnjem otroštvu sem se veliko zadrževal v romskem naselju, ker mi je bilo že kot otroku očitno všeč tista drugačnost, tista sproščenost.

Romski jezik ima veliko razlik, zato se ga je težko naučiti. Bolj ga fascinira, kako se je romščina razvijala in ohranjala.

Pristajam na Jungove razlage našega duhovnega sveta. Dolgo časa sem se na podlagi Jungove teorije o kolektivnem nezavednem, ukvarjal z Romi na  način, da sem bil prepričan da kolektivno nezavedno pri Romih naj ne bi delovalo, ker niso povezana skupnost. Zmeraj znova se mi je potrjevalo, da to ni res. Romska skupnost ima kolektivno nezavedno, črpa iz tega in se hrani iz tega tako kot druge skupnosti. Ključa pa ne poznam.  Poznam pa nešteto primerov, kjer se to potrjuje. Jezik je seveda pomemben del identitete. Pri vsaki skupnosti je tisto, kar je s kolektivnim nezavednim najbolj povezano. Iz tega se rojevamo, materni jezik je tisti jezik, ki ga prvega slišimo, v katerem sanjamo,  jokamo… Zanimivo je, da se nekatere skupnosti med seboj ne razumejo, ampak še vedno zadeva deluje.

Romi, pravi so naše veliko upanje. So zadnja skupnost, ki še ima v sebi željo po svobodi. Veseli ga, da vedno več Romov in tudi mladih piše, ustvarja in na tak način sodeluje pri ohranjanju jezika.

V drugem delu oddaje izbiramo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Za vaše glasove na domačem delu se potegujeta Rudi Bučar z Balkan Boysi in skladbo Šaltinka in akustičen kvintet Swingatan, s skladbo Happy Donkey. Na tujem delu pa boste lahko svoj glas oddali ali rok’n’roma zasedbi Kal in njihovi skladbi Idem dalje, ali katalonski rumbi, skupine Los Desmadraos in njihovemu siglu El postureo.

 


Naše poti

845 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

04.11.2019

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

S pisateljem Ferijem Lainščkom o romskem jeziku

O romskem jeziku in njegovi vlogi pri ohranjanju identitete, smo se pogovarjali s prekmurskim pisateljem Ferijem Lainščkom. Avtor dveh romanov z romsko tematiko – Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi, po katerih sta posneta filma Halgato in Šanghaj, je z romsko skupnostjo v Prekmurju stkal posebno vez. Drugačnost je na Goričkem, kjer je odrašča, spoznal že kot deček.

Če pravijo, da se nam na začetku življenja, do 6. leta zgodi vse kar potem celo življenje daje neko barvo našemu pogledu na svet, potem lahko rečem da so tudi Romi vstopili v moje življenje vstopili ravno v tistem obdobju. In da je bila to pravzaprav ena velika sreča, ker so bili moja prva drugačnost. Zgodaj v otroštvu sem spoznal drugačnost, razumel da je drugačnost drugačna, in da s tem ni nujno kaj narobe. To je res zaznamovalo moje otroštvo.  Takrat so Romi še hodili po vasi prosit. Moja mama jim je zmeraj dovolila, da so prišli na dvorišče. Ni se zaklepala pred njimi ali spustila psa z verige. Zmeraj mi je  položila na srce, da so pač ljudje kot smo mi. Dovolila mi je, da sem zahajal v romsko naselje. V zgodnjem otroštvu sem se veliko zadrževal v romskem naselju, ker mi je bilo že kot otroku očitno všeč tista drugačnost, tista sproščenost.

Romski jezik ima veliko razlik, zato se ga je težko naučiti. Bolj ga fascinira, kako se je romščina razvijala in ohranjala.

Pristajam na Jungove razlage našega duhovnega sveta. Dolgo časa sem se na podlagi Jungove teorije o kolektivnem nezavednem, ukvarjal z Romi na  način, da sem bil prepričan da kolektivno nezavedno pri Romih naj ne bi delovalo, ker niso povezana skupnost. Zmeraj znova se mi je potrjevalo, da to ni res. Romska skupnost ima kolektivno nezavedno, črpa iz tega in se hrani iz tega tako kot druge skupnosti. Ključa pa ne poznam.  Poznam pa nešteto primerov, kjer se to potrjuje. Jezik je seveda pomemben del identitete. Pri vsaki skupnosti je tisto, kar je s kolektivnim nezavednim najbolj povezano. Iz tega se rojevamo, materni jezik je tisti jezik, ki ga prvega slišimo, v katerem sanjamo,  jokamo… Zanimivo je, da se nekatere skupnosti med seboj ne razumejo, ampak še vedno zadeva deluje.

Romi, pravi so naše veliko upanje. So zadnja skupnost, ki še ima v sebi željo po svobodi. Veseli ga, da vedno več Romov in tudi mladih piše, ustvarja in na tak način sodeluje pri ohranjanju jezika.

V drugem delu oddaje izbiramo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Za vaše glasove na domačem delu se potegujeta Rudi Bučar z Balkan Boysi in skladbo Šaltinka in akustičen kvintet Swingatan, s skladbo Happy Donkey. Na tujem delu pa boste lahko svoj glas oddali ali rok’n’roma zasedbi Kal in njihovi skladbi Idem dalje, ali katalonski rumbi, skupine Los Desmadraos in njihovemu siglu El postureo.

 


20.03.2023

Naše poti: Koncert romskega pihalnega orkestra Fanfare Ciocărlia – Romani Kafenava, Maribor, 23. 7. 2017

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


13.03.2023

Na poti v Šutko

Nocoj bomo večino časa preživeli v za zdaj edini romski občini in največji romski skupnosti na svetu, Šuto Orizari oziroma Šutki. Ta velja za največje evropsko romsko naselje. Gre za eno od 10 občin severnomakedonske prestolnice Skopje, v kateri imajo romskega župana in kjer je romski jezik tudi uradni jezik. Danes v Šutki po uradnih ocenah živi okoli 22 tisoč, neuradno pa še enkrat toliko prebivalcev. Mesto je postalo svetovno znano potem, ko je znameniti režiser Emir Kusturica leta 1988 prav v eni od četrti posnel film Dom za obešanje. A film je eno, resničnost pa drugo. V sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo Kaj govoriš bomo z reportažo in sprehodom skozi mesto zabeležili tamkajšnji utrip. Tja se v Naših poteh odpravljamo po poročilih ob 21. uri.


06.03.2023

Vlado Kreslin, panonski glasbenik z romsko dušo

V tokratni oddaji bomo prisluhnili pogovoru s prekmurskim glasbenikom in ambasadorjem etno glasbe pri nas, Vladom Kreslinom, ki je lani s posebno turnejo po Sloveniji obeležil svojo tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Kreslin je Sandiju Horvatu med drugim zaupal njegovo navezo z romskim narodom, še bolj pa njihovo glasbo, ki ga spremlja že od malih nog. Dolga leta je skupaj z Beltinško bando igral tudi z znanim prekmurskim romskim cimbalistom, Miško Baranja. Seveda bomo pogovor obogatili z nekaj Kreslinovimi skladbami, še posebej tistimi, ki nosijo pečat romskega melosa. Zanimivemu pogovoru bomo prisluhnili nekaj po 21. uri v oddaji Naše poti.


27.02.2023

Francija z ukrepi nad rasizem in diskriminacijo

Francoska vlada je predstavila štiriletni načrt dejavnosti in ukrepov za uspešen boj proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji. Poseben poudarek so dali tudi diskriminaciji nad Romi. Prinašamo še podrobnosti novega natečaja vladnega urada za narodnosti, v rubriki romskega jezika pa bomo zaznamovali svetovni dan maternega jezika.


20.02.2023

Volitve krovne romske organizacije Sveta romske skupnosti RS

Svet romske skupnosti je na konstituivni seji izvedel nove volitve predsedstva in nadzornega odbora za naslednji dve leti. Že pretekli teden pa so potekale volitve predstavnikov romskih svetnikov v svet Sveta romske skupnosti. Preverjamo, zakaj kljub osmim vloženim kandidaturam ti svojih sedmih predstavnikov v svetu niso izvolili. Odpravili pa se bomo še na zaključni dogodek projekta Kulturno doživetje Prekmurja.


13.02.2023

Nova delovna skupina za obravnavo romske problematike

Predstavljamo novembra lani ustanovljeno delovno skupino za obravnavo romske problematike, nato bomo delili še nekaj uporabnih nasvetov o temeljnih postopkih oživljanja in predstavili poklic policista, za katerega se je v minulih letih odločilo kar nekaj Romov.


06.02.2023

Letošnji kulturni razpis vreden več kot 142 tisočakov

Prinašamo dve pomembnejši novici in sicer o novem razpisu ministrstva za kulturo ter poročilu zagovornika načela enakosti, ki je obravnaval primer diskriminacije nad Romi. Prinašamo še uporabne nasvete kdaj in zakaj poklicati številko 112. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sune Nine Brassuer in Ghelo mo ternipe, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi La Pizza di Ali zasedbe Mascarimiri in Yo me quedaré contigo pod katero se podpisuje El Sebas de la Calle.


30.01.2023

Več kot šest milijonov evrov 20 občinam, kjer živi romska skupnost

Razmere romske skupnosti v Sloveniji se od regije do regije razlikujejo. Ponekod Romi še vedno živijo brez elektrike, drugod tudi pod milom nebom. Udeležili smo se izobraževanja romskih svetnikov, na katerem so sami izpostavili največje izzive Romov v občini. V Mariboru so znova opozorili na porast diskriminacije in predstavili brezplačno svetovanje in pravno pomoč Romom za primere rasne in etnične diskriminacije. Udeležili smo se še fotografske razstave Rominj, s katero želijo preseči predsodke in stereotipe do romskih žensk. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika.


23.01.2023

V Šaleški dolini Romi integrirani v družbo

V Šaleški dolini v dveh občinah, Velenju in Šoštanju, živi okrog 150 Romov. Preverili smo, kako so se ti v zadnjih letih uspešno vključili in postali del širše družbe. V domačem glasbenem studiu smo obiskali Miša Kontreca, prinašamo še novico o nadomestnih volitvah predstavnika romske skupnosti v občinah Lendava in Semič.


16.01.2023

Pet tisoč družin brez elektrike

Nocoj se najprej odpravljamo nekaj sto kilometrov južneje od Slovenije, natančneje, v Niš, kjer so v enem izmed romskih naselij pred več kot pol leta izklopili elektriko. Ustavili se bomo še v Novem Sadu, kjer smo se pogovarjali z multimedijskim umetnikom in filozofom, dr. Zoranom Tairovićem. Na Pušči pa smo se udeležili delovnega srečanja in izobraževanja za javne ustanove.


09.01.2023

Skladba leta 2022 Naših poti

Sprehodili se bomo po seznamu skladb preteklega leta, skozi oddajo pa predstavili po štiri domače in štiri tuje kandidatke, ki se borijo za laskavi naslov skladbe minulega leta oddaje Naše poti. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cinguli renguli Sandija Horvata Sunnyja, Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano, Natoči mi vina, ki jo prispevajo Zoran Predin in zasedba Šukar ter Ma voli ga Miša in Dominika Kontreca. Na tujem delu so se v končni izbor uvrstile Eh, što si tuđi zasedbe Kal, Prikezhia Romano Drom, Din dragostea mea Mahale Rai Bande in skladba Csoravla Romeno in Monike Lakatoš.


02.01.2023

Romi v letu 2022

V prvi oddaji novega leta se bomo ozrli v leto 2022 in se spomnili večjih dogodkov, ki so zaznamovali romsko skupnost doma in po svetu. V ospredje bomo izpostavili tudi zgodbe tistih posameznikov, ki predstavljajo dober primer iz in za skupnost, in teh je bilo v minulem letu kar nekaj. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca decembra. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Cigani ljubiat pesnji zasedbe Romano Glasuo. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Pa ponérselas en su pelo, ki jo prispeva Sergio Gómez in skladbo Din dragostea mea zasedbe Mahala Rai Banda.


26.12.2022

Koncert Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra z gostoma Vladom Kreslinom in Ferusom Mustafovim

Oktobra leta 2015 se je v ljubljanskem Kinu Šiška odvil prav poseben glasbeni dogodek z romskim glasbenim priokusom, koncert zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra z gostoma Vladom Kreslinom in Ferusom Mustafovim. Za tokratne Naše poti smo s posnetka koncerta izluščili predvsem skladbe s prepoznavnim romskim pečatom.


19.12.2022

Santana Horvat, zgodba o uspehu

Pretekli teden smo se odpravili v vrtec Romano na Pušči, tamkajšnji otroci se že pripravljajo na prihajajoče praznike, obiskal jih je tudi eden izmed treh dobrih mož. Nadalje smo se pogovarjali s Santano Horvat, ki je svojo strast do estetike pripeljala vse do svojega lastnega lepotnega salona, v katerem zaposluje tudi pripadnici večinskega prebivalstva. Mednarodna mreža REYN, mreža za zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolske programe, pa te dni praznuje deset let delovanja.


12.12.2022

Esma Redžepova je bila kraljica Romov

Ob obletnici smrti kraljice romske glasbe in humanitarke, Esme Redžepove, smo se v sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo, Kaj govoriš, odpravili v Šutko, kjer smo se o pokojni legendi pogovarjali s tamkajšnjimi vaščani. Monika Sandreli, ki je naša sodelavka že od samega začetka pa je z nami, ob obletnici oddaje, delila svoje začetke in spomine nastajanja oddaje ter izzive, ki jih je kot novinarka in romska ženska premagovala skozi leta.


05.12.2022

15 let Naših poti

3. decembra mineva natanko 15 let, odkar smo vas prvič povabili na Naše poti. Ob obletnici bomo v studiu gostili prvega voditelja oddaje, Romana Kuharja, ter urednico, Eniso Brizani, s katerima bomo obudili njene začetke nastajanja. Prvi ponedeljek v decembru bo minil še v znamenju izbora skladbe preteklega meseca. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kourkouro zasedbe Romano Glauso in Dekle moje Vlada Kreslina in Tea Collorija, v tujem delu pa skladbi Boa Doña, Chacona De Negros Y Gitanos, ki jo prispeva Perrate, ter Prikezhia v izvedbi zasedbe Romano Drom.


28.11.2022

Romska literatura in kulinarika na Slovenskem knjižnem sejmu

Od 22. do 27. novembra je potekal že 38. slovenski knjižni sejem, ki je na zadnji dan ponudil tudi popoldne romske literature in kulinarike. Manjkalo ni niti romske glasbe. Prinašamo še izsledke mednarodne raziskave digitalnih kompetenc pri romskih učencih in učiteljih. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika. Tokrat se bomo pogovarjali z Natašo Horvat iz Dolge vasi, ki govori več narečij romskega jezika.


21.11.2022

Volitve romskih svetnikov 2022

Dan po supervolilni nedelji prinašamo rezultate volitev predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih. Od dvajsetih občin bosta le dve ostali brez svojega predstavnika. Je pa predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu popolnoma enakovreden in ima ena pooblastila in dolžnosti kot ostali predstavniki skupnosti v svetu, pravi prvak Sveta romske skupnosti RS; Jožek Horvat Sandreli ter še dodaja, da največ težav pri opravljanju funkcije romskega svetnika pride ravno pri nerazumevanju dela svetnika s strani romske skupnosti. Pogovarjali smo se še z direktorjem vladnega urada za narodnosti, Stanetom Baluhom in predsednikom Foruma romskih svetnikov, ki sta za nas strnila minuli mandat romskih svetnikov. Oba sta do delovanja svetnikov precej kritična.


14.11.2022

Vse več primerov diskriminacije nad Romi

Imer Traja Brizani je ob svetovnem dnevu romskega jezika izdal poezijo romskih pesmi. Ob pogovoru nam je zaupal tudi zakaj je pomembno ohranjati jezik naroda. Na voljo je poročilo o diskriminaciji nad Romi, ki ponuja tudi primerjavo med izzivi romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji. Prinašamo še reportažo aktivnih počitnic, ko so se otroci iz več regij po Sloveniji skupaj odpravili na morsko dogodivščino.


07.11.2022

Svetovni dan romskega jezika

5. novembra Romi po svetu zaznamujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga zaznamovali leta 2008. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo približno tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. "Tako kot drugi jeziki, je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja«, meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine, Samanta Baranja. Večji del oddaje bomo tako namenili izzivom in prednostim romskega jezika. Prvi ponedeljek v mesecu pa prinaša še glasovanje za skladbi preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Ma voli ga v izvedbi Miša in Dominika Kontreca ter El Paraiso Tea Collorija in Momento Cigano. Na tujem delu se bosta za glasove pomerila Terne Čhave s skladbo Čhaje Šukarije in Ivo Papasov s skladbo Celeste.


Stran 4 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov