Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov
V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.
Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial
Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.
Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.
V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.
844 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov
V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.
Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial
Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.
Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.
V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že vrsto let z razpisi skrbi za urejanje osnovne komunalne infrastrukture romskih naselij. Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gregor Černoga je predstavil dva regionalna razvojna programa za urejanje romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. S Svetom romske skupnosti se bomo odpravili na ekskurzijo v madžarsko prestolnico, kjer so si ogledali romsko galerijo in knjižnico. Mudili smo se še na mednarodnem posvetu o bralnih veščinah in spretnostih pripadnikov romske skupnosti.
Naselje Pušča v mestni občini Murska Sobota je edina romska krajevna skupnost v Evropi, ki se lahko pohvali z veliko dosežki, posebej ponosni so na romski vrtec Romano, ki deluje od leta 1962. Vrtec je veliko pripomogel k socializaciji Romov in vključevanju v življenje širšega lokalnega okolja. Ob obeležju smo obiskali vrtec, pogovarjali pa smo se še s prvo vzgojiteljico, Vero Flisar, ki je pred 60. leti v vrtcu sprejela prvo generacijo otrok.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Stanovanjski sklad RS na eni strani skrbi za informiranje občin, kjer živijo Romi, o obstoječih možnostih sofinanciranja gradnitve neprofitnih stanovanj in zagotavljanja bivalnih enot po programih Stanovanjskega sklada RS ter nudi strokovno pomoč in na drugi strani informiranje o možnostih najema stanovanj. V začetku septembra je Romski akademski klub v sklopu projekta Bodi zgled ostalim, ki ga sofinancira kulturno ministrstvo, objavil poziv, v katerem išče nekaj romskih posameznikov, ki bi bili pripravljeni stopiti pred fotografski objektiv ter skozi umetnostne in kreativne fotografije delili svojo zgodbo kot pozitiven primer s terena. Eden od tistih, ki se je prijavil na razpis in bil tudi izbran, je 18-letni Kevin Tudija iz Metlike. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat prinaša informacije o novem programu romske kulturne dediščine.
Vladni urad za narodnosti je pripravil vmesni evalvacijski sestanek na temo zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti. Prinašamo odgovore, kako učinkovita so tovrstna strokovna predavanja za tiste, ki delajo z romsko populacijo na terenu, ter kaj o prisilnih porokah menijo Romi. Gre v teh primerih res za del romske kulture? Sovražni govor je v porastu. O tem, kako ga prepoznati in ukrepati, smo se pogovarjali s kriminalističnim inšpektorjem s Policijske uprave Murska Sobota, Dušanom Novakom. Predstavljamo še novo zvezo romskih društev, Zvezo za razvoj romskega turizma, športa in kulture RS »Nova pot – Nevo drom«.
Mininstrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako leto nameni kar nekaj milijonov za izobraževanje in vključevanje Romov v izobraževalni proces. Letos pa je svojo nadgradnjo doživela tudi Strategija za vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Za izobraževalne programe za pripadnike romske skupnosti, od predšolske vzgoje naprej, je v letošnjem letu ministrstvo rezerviralo nekaj več kot 4 milijone evrov. Kam in komu je namenjen denar, smo se pogovarjali z Alenko Klepac z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bili smo še na prijateljski mednarodni nogometni tekmi med sbrsko in slovensko romsko reprezentacno. Center za socialno delo Posavje in Policijska postaja Krško sta v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško izvedla že tradicionalni tabor učenja socialnih veščin za mladoletnike.
Končuje se program socialne aktivacije za romske ženske, ki sta ga v obdobju od septembra 2019 do septembra 2022 sofinancirala ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Projekt programov socialne aktivacije je prispeval h krepitvi socialnih in delovnih kompetenc. Mi smo prejšnji teden obiskali kar tri zaključne dogodke programov. Najprej se bomo odpravili v Črnomelj, nato zapeljali še v Ljubljano ter Maribor, rezultate o uspešnosti programov bomo prinesli tudi iz Rakičana in Lendave. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša tudi novo glasovanje za skladbi prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu se glasove borita Muhamed Meety s skladbo Oh pani sovela oh dusmani na ter Sandi Horvat – Sunny s priredbo tradicionalne prekmurske pesmi Cinguli renguli. Na tujem delu pa se bosta pomerili skladbi Eh, što si tuđi zasedbe Kal in Živin to životo sar mangeja tu odori v izvedbi Al Aliona.
Zadnji ponedeljek v avgustu se odpravljamo v Črnomelj, kjer smo obiskali tamkajšnji večnamenski romski center. Odpravili se bomo še na 21. poletni tabor Zveze Romov Slovenije, na katerem so letos prvič pripravili tudi Roma Art Camp. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, s katerim bomo obeležili mednarodni dan pismenosti.
Na tokratni poti nas bodo v večini spremljali tabori, poletne aktivnosti in veselje otrok. Najprej bomo zavili v naselje Kamenci, kjer so odprli novo nogometno igrišče, nato pa se z udeleženci tabora v Dolgi vasi odpravili v prekmurski živalski vrt. Odpeljali se bomo še do Pušče, kjer vrata odpira knjižnica igrač, ki je po dobrih dveh letih, sicer v drugačni obliki na novo zaživela v romskem naselju. Prinašamo pa še novico o tem v kakšnih zneskih si bodo proračun razpisa kulturnega ministrstva za romsko skupnost razdelili prijavljeni programi.
Štiriindvajsetega septembra lani je v mariborskem Narodnem domu potekal eden najbolj težko pričakovanih romskih koncertov pri nas. Na njem se je predstavil že lep čas najboljši makedonski romski pihalni orkester Orkester Džambo Aguševi. Svoj visoki ugled je upravičil z naelektrenim, na trenutke že eksplozivnim, a sproščenim sprehajanjem med glasbami globalne vasi, od vročice balkanskih svatb prek countryja, azijskih step do razposajenosti Latinske Amerike. Koncert v okviru festivala Druga godba je posnel Prvi program Radia Slovenija. Z izborom skladb z njega vam bomo postregli v tokratnem poletnem koncertu Naših poti.
Ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta, 2. avgusta, je Zveza Romov Slovenije v Murski Soboti organizirala spominsko obeležje in okroglo mizo, na kateri so opozorili porast rasizma, diskriminacije in fašizma v Evropi. Udeležili smo se tudi obeležja v Mariboru. Zavili bomo še do Lendave, kjer smo obiskali plesni poletni tabor, na katerem so se otroci novih plesnih korakov učili pod mentorstvom afroameriške zasedbe. Ustvarjalno poletje pa se odvija tudi v naselju Kamenci.
Naše poti tokrat gostijo dr. Julijo Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. V minulem mesecu je po skoraj treh letih za nekaj dni obiskala Slovenijo, zato smo jo povabili pred mikrofon v studiu v Lendavi. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Vse to tudi kot delna posledica svetovnih in vojne v bivši Jugoslaviji. Nova knjiga ponuja tudi rešitve kako to spremeniti.
V zadnji julijski oddaji bomo namenili nekaj časa temi, o kateri se tudi v romski skupnosti premalo govori. Nasilje predstavlja pereč problem današnje družbe. Gre za občutljivo temo, ki se je širša javnost premalo zaveda. Nasilje v družini predstavlja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana ali članice proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok. Za pojasnila in odgovore kako ukrepati smo se obrnili na policijsko postajo ter center za socialno delo.
V juliju obravnavamo teme, s katerimi se tudi romska skupnost v Sloveniji pogosto srečuje, in kot opažajo nekatere romske organizacije na terenu, še pogosteje ne poiščejo primerne pomoči, posledično tudi zaradi tega, ker sami ne vedo, kako prepoznati in kako ukrepati ob določenih težavah. Nocoj bomo govorili o uporabi oziroma zlorabi alkohola med mladostniki. Pogovarjali smo se z dr. Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da je v Sloveniji več kot 80 odstotkov odraslih lani poseglo po alkoholu. Bolj pa skrbijo podatki za mlade.
V tokratnih Naših poteh se bomo posvetili drugemu sklopu pogovorov in nasvetov z različnimi strokovnjaki, da bomo lahko lažje izboljšali naše in počutje ljudi okoli nas. Nocoj se bomo posvetili duševnemu zdravju otrok in temu, kaj lahko starši storijo za njihovo boljše počutje, v drugem delu oddaje pa bomo spregovorili o tem, kako pomemben je spanec za naše življenje, saj mu namenimo skoraj tretjino svojega dneva.
Prva oddaja v mesecu prinaša že prvo reportažo z enega od poletnih taborov v romskih naseljih. Mi smo obiskali tabor v Vanča vasi, ki je minuli teden otrokom ponudil različne aktivnosti, med drugim tudi fotografsko delavnico. V štirih julijskih ponedeljkih bomo naslovili številne teme, o katerih se v romski skupnosti premalo govori. Nocoj bomo spregovorili o pomenu spanca ter priporočilih za kakovosten spanec. Ob koncu oddaje sledi še glasovanje za skladbi minulega meseca. Na domačem delu se za glasove borita skladbi Kourkouro zasedbe Monte Christo ter Opasna, vrajža Prekmurka v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Ni contigo ni sintigui, ki jo izvaja Achilifunk Sound System ter skladbo Čoček patron aga v izvedbi orkestra Džambo Aguševi.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po več tednih ugibanj Romom pojasnilo, zakaj so sredstva, namenjena romskim naseljem, preusmerili za druge namene. Ministrstvo v dopisu omeni 150.000 evrov, ki so bili iz proračunske postavke »Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti« preusmerjeni v graditev turistične brvi v Celju. Urad za narodnosti je prejemnik posebnega priznanja Policije, prinašamo pa še novico o tem, kje že ta teden vrata odpirajo poletni tabori za otroke. Posebej plesno bo v Lendavi. Ob koncu še skok v Turčijo, kamor se odpravljamo s tokratno rubriko romskega jezika.
Občine z romskim prebivalstvom imajo glede na preostale številne dodatne izzive – od infrastrukturnih do kadrovskih. O izzivih skupnosti smo se pogovarjali z romskim svetnikom občine Kočevje Marjanom Hudorovičem. Bili smo na posvetu o zaposlovanju Romov, na katerem so udeleženci iz Maribora, Črnomlja, Novega mesta in Murske Sobote predstavili svoje izkušnje pri delu z romsko skupnostjo. Pogovarjali smo se še z romsko pomočnico Estero Horvat, ki dela z 28 romskimi otroki na šoli. Njeno delo zajema dajanje učne pomoči pri vseh predmetih in komunikacijo s starši. Ob koncu oddaje pa bomo s predstavo Pripovedovalke z orientalskim plesom prehodili pot od Orienta do Evrope.
Laura Kovač je letošnja dobitnica Miklošičevega priznanja za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike. V Naših poteh smo že spoznali Lauro Kovač, ki trenutno dela kot strokovna delavka na Ljudski univerzi Lendava. K svojim številnim dosežkom in priznanjem je pred dnevi dodala novo priznanje – Miklošičevo priznanje za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike v lanskem letu na Univerzi v Mariboru. To pa je bilo tudi povod za okroglo mizo. Udeležili smo se še mednarodne konference evropske romske zveze v Murski Soboti, zavili pa smo še do naselja Kamenci, kjer so Romi s pomočjo občine Črenšovci postavili skupnostni vrt z desetimi visokimi gredami.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov