V tokratnih Naših poteh bomo prisluhnili ponovitvi ene od oddaj, v kateri smo gostili Lauro Kovač iz romskega naselja Dolga vas pri Lendavi, študentko in absolventko magistrskega študija pedagogike in sociologije. Laura je z nami delila svojo izkušnjo, ko je lani poleti domače naselje za dobre tri tedne zamenjala za afriško Gambijo. Tja jo je odpeljalo prostovoljno delo z otroki, nocoj bomo na afriška tla odpotovali skupaj z Lauro Kovač, takoj po poročilih ob 21h, na Prvem.

"S prostovoljnim delom sem odpotovala v Afriko in si izpolnila dolgoletno željo".

V tokratnih Naših poteh bomo prisluhnili ponovitvi ene od oddaj, v kateri smo gostili študentko in absolventko magistrskega študija pedagogike in sociologije, Lauro Kovač iz romskega naselja Dolga vas pri Lendavi.

Laura je z nami delila svojo izkušnjo, ko je lani poleti domače naselje za dobre tri tedne zamenjala za afriško Gambijo. Tja jo je odpeljalo prostovoljno delo z otroki, nocoj bomo na afriška tla odpotovali skupaj z Lauro Kovač. Vabljeni k poslušanju.

Že od nekdaj sem si želela odpotovati v Afriko, vendar na način, da bi bil tam predvsem v stiku z domačini, ker samo tako lahko izkusiš pravo Afriko. Pred leti sem naletela na Društvo Za otroke sveta, ki je med drugim ponujalo tudi prostovoljno delo v Gambiji, in sicer v eni od tamkajšnjih lokalnih šol. Z odločitvijo sem odlašala vse do zadnjega letnika na fakulteti, nato sem si pa rekla, da je zdaj idealen čas, da si uresničim svojo dolgoletno željo in tako združim potovanje z dobrim delom.

V času prostovoljnega dela v Gambiji se je naučila predvsem iskrenih nasmehov, ki jih dnevno na obrazih otrok ni manjkajlo. Navaditi se je morala tudi na vročino in seveda tudi na lokalno hrano, ki je, kot pravi Laura Kovač, zelo okusna.

Sama se trudim biti čim bolj minimalistična, vlagati čim več vase in čim manj v materialne stvari. Gambija mi je samo še bolj odprla oči, da ne potrebuješ veliko za iskren nasmeh, še posebej pa ne raznorazne materialne stvari, ki smo jih v kapitalizmu ljudje navajeni kopičiti. Ko vidiš tamkajšnjo revščino in kako z njo živijo ljudje, ti ne preostane drugega, kot da si hvaležen za vse, kar imaš. Vsak dan si govorim, da se moram nehati pritoževati, in upam, da ne bom pozabila na vse, kar me je Gambija naučila.

Naslednji Laurin korak bo zagovor magisterija, bi se pa rada odpravila še na kakšno prostovoljno delo v tujino, mikata jo predvsem Latinska Amerika in Indija.