Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

27.09.2021

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«.

Minuli teden smo že poročali o tem, da se konec septembra končuje program večnamenskih romskih centrov, za katerega je leta 2017 ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo javni razpis za vzpostavitev centrov po Sloveniji. Po končanem razpisu so sklenili sodelovanje s sedmimi centri v različnih regijah. Projektno financiranje, ki je naslavljalo izzive, ki sodijo v pristojno delovno področje, s katerimi se pripadnice in pripadniki romske skupnosti, kot ena najranljivejših družbenih skupin, pogosto soočajo, se končuje in s tem tudi delo v večnamenskih romskih centrih. Preverili smo že kakšni izzivi ostajajo po koncu projekta v Krškem in Mariboru, v oddaji smo predstavili rezultate in delovanje centra v Novem mestu, ki ga je štiri leta vodil tamkajšnji razvojno izobraževalni center RIC Novo mesto.

Papež Frančišek, ki se je sredi septembra mudil na Slovaškem, je na tretji dan obiska obiskal romsko naselje Lunik IX v mestu Košice na vzhodu države, kjer je kritiziral izključevanje Romov kot narodne skupnosti. "Ljudi ne gre stigmatizirati. Da bi jih resnično spoznali, jih moramo predvsem priznati," je dejal 84-letni papež, ki so ga prebivalci romskega naselja sprejeli s plesom in veseli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Papež je tudi namenil kritiko razmeram v samem romskem naselju, kjer ljudje prebivajo v umazanih in ubornih stavbah, v slabih higienskih razmerah ter prenatrpanih prostorih brez elektrike in tekoče vode, so še zapisali na STA.

V septembrski rubriki romskega jezika smo posebno pozornost namenili evropskemu dnevu jezikov, ki smo ga obeležili 26. septembra. Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«. Na svetu obstaja med 6.000 in 7.000 jezikov, od teh je v Evropi avtohtonih približno 225. Večina svetovnih jezikov je v Afriki in Aziji. Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvo- ali večjezična, to pomeni, da ti ljudje govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. Po mnogih raziskavah dvojezičnost olajša učenje nadaljnjih jezikov in izboljša miselno sposobnost.

Da je učenje in znanje več jezikov še kako pomembno in uporabno, priča tudi zgodba, ki so jo z namenom promocije večjezičnosti sestavili na Dvojezični šoli I Lendava.

Ta zgodba se v romskem jeziku sliši takole:

U kermuso pe andu kher šejtaulinlahi pre čhavoureha. Čak gefkar šunde la mačka. U tikno kermuso igen darisalilo, kada upre pejlo, kaj i mačka aul sa feder uze. U kermuso phendja tikne kermuseske: »Ma dara. Šun.« U tikno kermuso sinja fejst presenečeno, kada šundja, sar leskri dej kezdindja te baušel: »Vau, vau, vau!« I mačka darisalili te ispidinja. U kermuso pe irindja zu tikno kermuso, saveske phendja: »Akaun dikhes, sar tuke buter čhibkja šej prav pejren.«

Slovenski prevod prebrane zgodbe se glasi:

Miška se je sprehajala po hiši s svojim otrokom. Nenadoma sta slišala mačka. Mala miška se je zelo ustrašila. Maček se je začel približevati. Mama miška je rekla mali miški: »Ne boj se. Poslušaj!« Na veliko presenečenje male miške je mama miška začela lajati: »Vau, vau, vau!« Maček se je ustrašil in zbežal. Mama miška se je obrnila k mali miški in rekla: »Zdaj vidiš, kako uporabno je govoriti več jezikov.«


Naše poti

842 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

27.09.2021

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«.

Minuli teden smo že poročali o tem, da se konec septembra končuje program večnamenskih romskih centrov, za katerega je leta 2017 ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo javni razpis za vzpostavitev centrov po Sloveniji. Po končanem razpisu so sklenili sodelovanje s sedmimi centri v različnih regijah. Projektno financiranje, ki je naslavljalo izzive, ki sodijo v pristojno delovno področje, s katerimi se pripadnice in pripadniki romske skupnosti, kot ena najranljivejših družbenih skupin, pogosto soočajo, se končuje in s tem tudi delo v večnamenskih romskih centrih. Preverili smo že kakšni izzivi ostajajo po koncu projekta v Krškem in Mariboru, v oddaji smo predstavili rezultate in delovanje centra v Novem mestu, ki ga je štiri leta vodil tamkajšnji razvojno izobraževalni center RIC Novo mesto.

Papež Frančišek, ki se je sredi septembra mudil na Slovaškem, je na tretji dan obiska obiskal romsko naselje Lunik IX v mestu Košice na vzhodu države, kjer je kritiziral izključevanje Romov kot narodne skupnosti. "Ljudi ne gre stigmatizirati. Da bi jih resnično spoznali, jih moramo predvsem priznati," je dejal 84-letni papež, ki so ga prebivalci romskega naselja sprejeli s plesom in veseli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Papež je tudi namenil kritiko razmeram v samem romskem naselju, kjer ljudje prebivajo v umazanih in ubornih stavbah, v slabih higienskih razmerah ter prenatrpanih prostorih brez elektrike in tekoče vode, so še zapisali na STA.

V septembrski rubriki romskega jezika smo posebno pozornost namenili evropskemu dnevu jezikov, ki smo ga obeležili 26. septembra. Evropski dan jezikov letos poteka pod geslom »20 let praznovanja jezikovne in kulturne raznolikosti«. Na svetu obstaja med 6.000 in 7.000 jezikov, od teh je v Evropi avtohtonih približno 225. Večina svetovnih jezikov je v Afriki in Aziji. Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvo- ali večjezična, to pomeni, da ti ljudje govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. Po mnogih raziskavah dvojezičnost olajša učenje nadaljnjih jezikov in izboljša miselno sposobnost.

Da je učenje in znanje več jezikov še kako pomembno in uporabno, priča tudi zgodba, ki so jo z namenom promocije večjezičnosti sestavili na Dvojezični šoli I Lendava.

Ta zgodba se v romskem jeziku sliši takole:

U kermuso pe andu kher šejtaulinlahi pre čhavoureha. Čak gefkar šunde la mačka. U tikno kermuso igen darisalilo, kada upre pejlo, kaj i mačka aul sa feder uze. U kermuso phendja tikne kermuseske: »Ma dara. Šun.« U tikno kermuso sinja fejst presenečeno, kada šundja, sar leskri dej kezdindja te baušel: »Vau, vau, vau!« I mačka darisalili te ispidinja. U kermuso pe irindja zu tikno kermuso, saveske phendja: »Akaun dikhes, sar tuke buter čhibkja šej prav pejren.«

Slovenski prevod prebrane zgodbe se glasi:

Miška se je sprehajala po hiši s svojim otrokom. Nenadoma sta slišala mačka. Mala miška se je zelo ustrašila. Maček se je začel približevati. Mama miška je rekla mali miški: »Ne boj se. Poslušaj!« Na veliko presenečenje male miške je mama miška začela lajati: »Vau, vau, vau!« Maček se je ustrašil in zbežal. Mama miška se je obrnila k mali miški in rekla: »Zdaj vidiš, kako uporabno je govoriti več jezikov.«


29.04.2024

Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.


22.04.2024

Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.


15.04.2024

V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej

Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.


08.04.2024

Kongres Romov leta 1971 v Londonu je bil velika budnica svetu

Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš posnela v Barceloni. Ob svetovnem dnevu Romov pa se je v Sloveniji zvrstilo lepo število prireditev. Tokrat prinašamo utrinke z osrednje prireditve v Murski Soboti in prireditve v Mariboru.


01.04.2024

Po poti romskih glasbenikov

Poteka triletni raziskovalni projekt Romski glasbeniki v Sloveniji: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije, ki raziskuje in preučuje romske glasbenike in njihove glasbene prakse tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Prinašamo zanimive informacije o romskih glasbenikih nekoč, dokopali smo se tudi do arhivskih posnetkov z enega od njihovih nastopov. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Za glasove na domačem delu se potegujejo zasedba Gugutke s skladbo Turskih Beach in Arben Avdula s skladbo So acilo tar mo sastipe. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo The sound of love v izvedbi Isa Mashine A toita' las flores de mayo, ki jo prispeva Estrella Morente.


25.03.2024

Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo v izobraževanju

Kljub številnih programom in ukrepom na področju vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji številni izzivi ostajajo. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo, saj so še vedno zaposleni na delovnem mestu spremljevalca gibalno oviranih oseb. Premiki v izobraževanju se kažejo v okoljih, kjer so otroci vključeni v programe predšolske vzgoje. Zavili bomo še v Kočevje, kjer smo preverili, v katere izobraževalne programe se vključujejo odrasli Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika, ki bo tokrat posvečena mednarodnemu dnevu poezije.


18.03.2024

V Kočevju za uspešnejše vključevanje Romov v družbo stavijo na mlade

V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.


11.03.2024

Diskriminacija proti Romom v Prekmurju ostaja prikrita ali neprijavljena

Na zaključni konferenci mednarodnega projekta Help to Opportuinities (H2O) so predstavili projektne rezultate in raven zdravstvene pismenosti v 8 državah Evrope. Tekom raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so ugotovili, da je veliko pripadnikov romske skupnosti še vedno diskriminiranih pri dostopu do zdravstvenih storitev. Združenje Epeka je predstavilo poročilo o odpravi ovir za Rome pri uveljavljanju njihovih pravic v primerih diskriminacije. Izvedli so širšo raziskavo, v Sloveniji jo je izvedla Melisa Gutmman, drugače magistrica socialnega dela. V raziskavo je vključila 40 posameznikov Romov, ki so se v preteklosti že srečali z diskriminacijo. Mesec marec je mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, tretjemu najpogostejšemu raku pri ženskah in četrtemu pri moških. Pogovarjali smo se z Martinom Ranflom, dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.


04.03.2024

Legalizacija naselja in elektrika v naselju Gazice predvidoma še letos

Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.


26.02.2024

Romi v naselju Gazice pri Brežicah kljub dostopu do vode še vedno ostajajo brez elektrike

Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.


19.02.2024

Dornavski Cigani na ptujskem karnevalu širijo veselje, radost in ljubezen

Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.


12.02.2024

dr. Rahela Hojnik Kelenc: Romi na Hrvaškem na prvo mesto postavljajo družino, Romi pri nas pa izobraževanje

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?


05.02.2024

S promocijskimi spoti proti diskriminaciji Romov

V Ljubljani smo obiskali zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, Miho Lobnika, ki je letos zagnal tudi vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. V sklopu kampanje so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbi Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter Čisti računi Boštjana Pertinača. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo orkester Džambo Aguševi s skladbo Kucheka Bum Bum in zasedba Mascarimi s skladbo La Barca Di Roma.


29.01.2024

Marca tečaj hindujskega jezika za Rome

V zadnji januarski oddaji se odpravljamo na dvodnevni nogometni turnir, na katerem so zbirali sredstva za družino Baranja iz Zenkovcev. V Murski Soboti se bo marca začel tečaj hindujskega jezika, ki ga bo izvajalo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Tečaj bo prvotno, zaradi podobnosti jezikov, namenjen pripadnikom romske skupnosti. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pojasnjuje pomen besede »porajmos«.


22.01.2024

Novi v. d. direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje

V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.


15.01.2024

Pregled odmevnejših dogodkov minulega leta v romski skupnosti

V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.


08.01.2024

Izbor za skladbi leta 2023

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.


01.01.2024

Naše poti - Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013

Naše poti – Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013. V tokratnih Naših poteh se bomo odpravili za dobrih deset let v preteklost, na veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala romskega avtorja in glasbenika Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija in gosti, ki se je odvil aprila 2013 ob Svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega, v prvi vrsti tistih, v katerih se je Brizani z aranžerji lotil korenitejše jazzovske in artrockovske fuzije..


25.12.2023

Še ne 12 letni Dario Baranja je zbolel za Ewingovim sarkomom, kostnim rakom

Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.


18.12.2023

Nad brezposelnost Romov v Posavju z različnimi programi in pristopi

Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov