Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ciklu letošnjih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada bomo danes prisluhnili pogovoru z glasbenikom Dragom Ivanušo. Skladatelj in pianist kot gledališki ustvarjalec deluje že od konca 80. let preteklega stoletja, v 90. je kot skladatelj filmske glasbe dejavno soustvarjal slovenske filme nove generacije slovenskih filmskih umetnikov, napisal je številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre ter izpeljal več avtorskih glasbenih in glasbeno-gledaliških projektov. Njegova biografija do danes šteje okoli 130 gledaliških in plesnih predstav, pri katerih je sodeloval z nekaterimi najboljšimi slovenskimi režiserji in režiserkami, med njimi so: Dušan Jovanović, Meta Hočevar, Janez Pipan, Barbara Hieng Samobor ter Sebastijan Horvat, s katerim kontinuirano sodelujeta ves čas in je zapisal: ‘Glasba skladatelja Draga Ivanuše je ekspresivna, eklektična, nepredvidljiva, pa vendar konceptualna, zmeraj vpeta v notranje razloge, ki se povezujejo in komunicirajo s sodobnim poslušalcem, za katerega ima njegova glasba močno in natančno dramaturgijo ter vznemirljivo vsebino’. Med koreografi in koreografinjami, s katerimi je Ivanuša sodeloval, beremo imena: Iztok Kovač, Simone Sandroni, Sanja Nešković Peršin, Tanja Zgonc, Matjaž Farič in drugi. Zasledimo tudi seznam 23. filmov, ki jih je ustvarjal s ključnimi filmskimi režiserji, kot so Janez Burger, Jan Cvitkovič, Damjan Kozole, danes pa sodeluje tudi z mlajšo generacijo najvidnejših filmskih ustvarjalcev. Nagrado Prešernovega sklada za leto 2023 je Drago Ivanuša prejel za projekte, ustvarjene med letoma 2019 in 2022, najvidnejši med njimi pa so:
Anja Golob in Drago Ivanuša; ideja projekta je združiti poezijo in glasbo na način, ki presega zgolj branje ob glasbi, obravnava glasbo kot poezijo in v poeziji raziskuje njeno melodičnost in ritmičnost. MAGNETIK, ki prinaša muziciranje samosvojih posameznikov, ki skozi Ivanuševe kompozicije iščejo privlačnost in nasprotja, skupnost in odmik. Glasba za gledališke projekte: ALI – Strah ti poje dušo, po besedilu Reinerja Wernerja Fassbinderja in CEMENT tetralogija po besedilu Heinerja Müllerja, vsi v režiji Sebastijana Horvata ter La Bête Humaine: Drago Ivanuša – solo klavir, kompozicija, ki temelji na filmu Jeana Renoirja, posnetem leta 1938 po romanu La Bête Humaine (Človek zver) Émila Zolaja. Ivanuša izhaja iz postavke, da klavir »zelo natančno in celovito odzvanja družbo«. Več o tem projektu ter svoji umetniški viziji in pogledih na glasbo in gledališče je Drago Ivanuša povedal v pogovoru s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju!
726 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
V ciklu letošnjih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada bomo danes prisluhnili pogovoru z glasbenikom Dragom Ivanušo. Skladatelj in pianist kot gledališki ustvarjalec deluje že od konca 80. let preteklega stoletja, v 90. je kot skladatelj filmske glasbe dejavno soustvarjal slovenske filme nove generacije slovenskih filmskih umetnikov, napisal je številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre ter izpeljal več avtorskih glasbenih in glasbeno-gledaliških projektov. Njegova biografija do danes šteje okoli 130 gledaliških in plesnih predstav, pri katerih je sodeloval z nekaterimi najboljšimi slovenskimi režiserji in režiserkami, med njimi so: Dušan Jovanović, Meta Hočevar, Janez Pipan, Barbara Hieng Samobor ter Sebastijan Horvat, s katerim kontinuirano sodelujeta ves čas in je zapisal: ‘Glasba skladatelja Draga Ivanuše je ekspresivna, eklektična, nepredvidljiva, pa vendar konceptualna, zmeraj vpeta v notranje razloge, ki se povezujejo in komunicirajo s sodobnim poslušalcem, za katerega ima njegova glasba močno in natančno dramaturgijo ter vznemirljivo vsebino’. Med koreografi in koreografinjami, s katerimi je Ivanuša sodeloval, beremo imena: Iztok Kovač, Simone Sandroni, Sanja Nešković Peršin, Tanja Zgonc, Matjaž Farič in drugi. Zasledimo tudi seznam 23. filmov, ki jih je ustvarjal s ključnimi filmskimi režiserji, kot so Janez Burger, Jan Cvitkovič, Damjan Kozole, danes pa sodeluje tudi z mlajšo generacijo najvidnejših filmskih ustvarjalcev. Nagrado Prešernovega sklada za leto 2023 je Drago Ivanuša prejel za projekte, ustvarjene med letoma 2019 in 2022, najvidnejši med njimi pa so:
Anja Golob in Drago Ivanuša; ideja projekta je združiti poezijo in glasbo na način, ki presega zgolj branje ob glasbi, obravnava glasbo kot poezijo in v poeziji raziskuje njeno melodičnost in ritmičnost. MAGNETIK, ki prinaša muziciranje samosvojih posameznikov, ki skozi Ivanuševe kompozicije iščejo privlačnost in nasprotja, skupnost in odmik. Glasba za gledališke projekte: ALI – Strah ti poje dušo, po besedilu Reinerja Wernerja Fassbinderja in CEMENT tetralogija po besedilu Heinerja Müllerja, vsi v režiji Sebastijana Horvata ter La Bête Humaine: Drago Ivanuša – solo klavir, kompozicija, ki temelji na filmu Jeana Renoirja, posnetem leta 1938 po romanu La Bête Humaine (Človek zver) Émila Zolaja. Ivanuša izhaja iz postavke, da klavir »zelo natančno in celovito odzvanja družbo«. Več o tem projektu ter svoji umetniški viziji in pogledih na glasbo in gledališče je Drago Ivanuša povedal v pogovoru s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju!
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Tokratno oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo namenili pesniku, pevcu, novinarju in publicistu Esadu Babačiću, ki je letos poleti dopolnil petdeset let, a ne le to: spomladi je izdal knjigo pesmi z naslovom Kitula, zdaj piše roman, tik pred izidom je tudi prvi pravi samostojni album pankovske zasedbe Via ofenziva, h kateremu je Babačić prispeval glas in kot nož ostra besedila. Oddaja prinaša prav posebno premiero: prvič na slovenskih radijskih valovih bomo slišali naslovno pesem z albuma Bele rože. Z Esadom Babačićem se pogovarja Urban Tarman.
Bernarda Fink je ena najvidnejših vokalnih interpretk na koncertnem in opernem področju. Rodila se je na današnji dan leta 1955 v Buenos Airesu slovenskim staršem. V Buenos Airesu je tudi doštudirala, zdaj živi v Evropi. Bernarda Fink je nastopala z najbolj priznanimi svetovnimi orkestri in dobila najprestižnejše nagrade, na primer nagrado Prešernovega sklada, avstrijski častni križ, Tischlerjevo nagrado. Ob zaključenem šestem desetletju objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor z Bernardo Fink, ki ga je ob prejemu nagrade Prešernovega sklada posnela Vesna Istenič.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Pred natanko tednom dni je dopolnil 70 let pesnik Andrej Brvar. Svojo pesniško pot je začel v šestdesetih letih z revijalnimi objavami in leta 1969 izdal pesniški prvenec Slikanica. Pozneje je sledilo še sedem izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Že z naslovom prve zbirke je nakazal, da njegov pesniški svet sestavljajo posamezne podobe in vse do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Andrej Brvar je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pesnikovemu razmišljanju o sebi, svojem življenju in ustvarjanju. Leta 1998 ga je posnela Vida Curk.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo tokrat naš gost Janez Korošin, fotograf, ki v domačem kulturnem prostoru velja za pripadnika klasične fotografije oz tako imenovanega »črnega realizma«. Svoje delovanje je začel sredi šestdesetih let kot pripadnik napredne linije ustvarjalcev, delujočih pod okriljem fotokluba Ljubljana in kasneje fotogrupe Šolt. Trenutno je v Cankarjevem domu na ogled pregledna razstava njegovih del nastalih v več kot pol stoletja dolgem ustvarjanju, za katero je prejel vrsto priznanj in nagrad. Z njim se bo o njegovem življenju in ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Damijan Stepančič je danes eden najprepoznavnejših slovenskih ilustratorjev. Od leta 1999, ko je na Bienalu ilustracije prejel nagrado za izvirne zamisli, je ilustriral čez 50 knjig. Od leta 2000 do danes je prejel Smrekarjevo plaketo, Levstikovo nagrado, doživel uvrstitev na častno listo IBBY. Prejel je tudi priznanje za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo za ilustracije pesniške zbirke Saše Vegri Naročje kamenčkov in priznanje za najboljšo slovensko poučno knjigo Kako so videli svet. Dvakrat je prejel nagradi Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Ilustratorja Damijana Stepančiča je pred mikrofon povabila Simona Kopinšek.
Andrej E. Skubic je za svoj roman Samo pridi domov dobil že tretjega kresnika za najboljši roman. Pisatelja in prevajalca bomo slišali v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, pripovedoval bo o začetkih profesionalne poti, pa o vseh dosedanjih romanih, tudi o najnovejšem, seveda. Pred mikrofon ga je povabil Marko Golja.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Boris A. Novak, pesnik in dramatik, je dobil Župančičevo nagrado za prvo knjigo načrtovanega tridelnega epa Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja. »Prva, zajetna, knjiga velikega epa izpisuje, kar je pesnik s svojim obsežnim dosedanjim umetniškim opusom bil in kar še bo.« O svojem pesnjenju nasploh, pa tudi o nagrajeni knjigi bo Boris A. Novak pripovedoval Vladu Motnikarju v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Štirinajstega maja je minilo 80 let od rojstva Rudija Šeliga; bil je pisatelj, dramatik, esejist in politik. Rodil se je na Sušaku pri Reki, na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz filozofije in psihologije. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik revije Problemi in knjižne zbirke Znamenja. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je konec osemdesetih in na začetku devetdesetih pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi. Napisal je vrsto dram in proznih del, med njimi daljšo pripoved Triptih Agate Schwarzkobler leta 1968 ter roman Izgubljeni sveženj leta 2002. Rudi Šeligo je umrl januarja 2004. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete zapisu, v katerem se je Rudi Šeligo leta 1988 vrnil v svoje otroštvo in k mladostnim spominom, k podobam, ki so ga življenjsko in umetniško oblikovale.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Pred dnevi je dopolnil 90 let slikar Vladimir Makuc. Rodil se je v Solkanu pri Novi Gorici, leta 1954 je diplomiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in pozneje tam končal tudi restavratorsko specialko. Uveljavil se je kot odličen grafik, ustvaril je tudi številne slike, nekaj opusov malih plastik, ukvarjal se je s knjižno opremo, tapiserijami in akvarelom. V ljubljanski Galeriji Kresija bo do 10. junija na ogled razstava njegovih likovnih del z naslovom Pokrajina s slikarjem, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. Ob Makučevi devetdesetletnici pa so ta mesec v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavljena tri njegova dela po izboru Milčka Komelja. Z Vladimirjem Makucem se je konec devetdesetih za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Vida Curk.
Jurij Paljk, pesnik, pisatelj, časnikar je prejel nagrado Vstajenje za svojo najnovejšo knjigo z naslovom Kaj sploh počnem tukaj. Nagrado podeljuje Slovenska prosvetna zveza v Trstu. O svojem pisanju, delu odgovornega urednika tednika Novi glas, pesnjenju in še čem se pogovarja s Tanjo Jakomin Kocjančič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
V februarju so v Slovenski kinoteki prvič podelili strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev in poleg teh nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je Jože Pogačnik, tudi častni član leta 2005 ustanovljenega Društva slovenskih režiserjev. K pogovoru ga je povabil Matej Juh.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Neveljaven email naslov