Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik

21.07.2023

Režiser, igralec in dramatik Adrijan Rustja se je rodil julija leta 1933 v Trstu in na to mesto, njegovo gledališče in tržaški slovenski radio je vezan pretežni del njegovega poklicnega delovanja. Velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del: recitalov, operet, v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji. Leta 2005 je prejel odličje Marije Vere in ob tej priložnosti ga je Neva Zajc povabila pred mikrofon.


Naši umetniki pred mikrofonom

700 epizod


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik

21.07.2023

Režiser, igralec in dramatik Adrijan Rustja se je rodil julija leta 1933 v Trstu in na to mesto, njegovo gledališče in tržaški slovenski radio je vezan pretežni del njegovega poklicnega delovanja. Velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del: recitalov, operet, v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji. Leta 2005 je prejel odličje Marije Vere in ob tej priložnosti ga je Neva Zajc povabila pred mikrofon.


02.12.2023

Herman Gvardjančič: "Človek bo gotovo uničil univerzum."

Slikar Herman Gvardjančič o svojem delu pravi, da gre za zgodbo o človeku, čeprav figure pri njem skoraj ne najdemo. O ljudeh in o sebi pripoveduje s podobami iz narave. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno slikarsko ali risarsko potezo. Bliža se abstrakciji, a se od nje tudi odmika. Zanimajo ga človekovi občutki. S Hermanom Gvardjančičem, ki je nedavno dopolnil 80 let, se je na začetku leta, pred podelitvijo letošnje Prešernove nagrade, pogovarjala Iza Pevec.


25.11.2023

Filip Robar Dorin: "Dno je kot magnet, kjer hočeš preizkusiti in videti, kaj je v tebi."

Umrl je Filip Robar Dorin. Bil je vsestranski filmski ustvarjalec – režiser, scenarist, scenograf, kostumograf in montažer, bil je snemalec zvoka in direktor fotografije. Ustvaril je več kot 30 dokumentarnih in igranih filmov, več kot 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter deset celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je leta 2019 prejel Prešernovo nagrado, pred tem pa med drugim leta 2010 nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, leta 2018 pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Leta 2008 je Filipa Robarja Dorina pred mikrofon povabil Marko Golja. Foto: FSF


17.11.2023

Jure Henigman: "Verjamem, da je človek v bistvu dober. Tak je Rok v filmu Zbudi me."

Dramski in filmski igralec Jure Henigman je bil do nedavnega član Mestnega gledališča ljubljanskega, zdaj je del ansambla ljubljanske Drame SNG, prav te dni nastopa kot filozof Tejrezias v drami Antigona Dominika Smoleta in v režiji Janeza Pipana. Jure Henigman je tudi filmski igralec, posnel je že enajst filmov, na 26. Festivalu slovenskega filma prejšnji mesec v Portorožu je dobil vesno za najboljšo glavno moško vlogo Roka v filmu Zbudi me režiserja in scenarista Marka Šantića. Jureta Henigmana je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.


11.11.2023

Janez Hočevar Rifle: "Filmska igra je zelo drugačna od gledališke."

7. novembra 2023 je dramski in filmski igralec Janez Hočevar - Rifle prejel nagrado bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Prireditev je bila v Slovenski kinoteki; ob tej priložnosti so predvajali tudi film po izboru nagrajenca, komično kriminalni celovečerni film Jureta Pervanjeta Do konca in naprej iz leta 1990. To je eden izmed dvajsetih slovenskih filmov, v katerih je Janez Hočevar - Rifle odigral nepozabne vloge. Tako kot tudi v gledališču, pa na radiu. »Jaz sem zaljubljen v radio. Še vedno,« je povedal Staši Grahek. Posneto leta 2010.


04.11.2023

Marjan Manček, ilustrator, karikaturist in filmski animator: "Moje stvari se rojevajo na papirju v ateljeju."

Marjan Manček že desetletja ustvarja kot karikaturist, ilustrator in filmski animator. Ilustriral je več kot 200 slikanic, nekatere med njimi so prava slovenska klasika. Nedavno je prejel nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo na področju animacije, ki jo podeljuje Društvo slovenskega animiranega filma. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru z Marjanom Mančkom, ki je nastal leta 2017, ko je prejel nagrado za življenjsko delo na 12. Slovenskem bienalu ilustracije.


28.10.2023

Jože Privšek: S štirimi leti sem že igral harmoniko

Na dan Radiotelevizije Slovenija in 95-letnice našega Radia se bomo poklonili enemu velikih ustvarjalcev njegove zgodovine, Jožetu Privšku. Bil je legendarni slovenski jazzist, ki je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja od Bojana Adamiča prevzel vodstvo Plesnega orkestra (današnjega Big Banda RTV Slovenija) in ga popeljal v evropski in svetovni vrh. Zanj je napisal več kot deset tisoč skladb in priredb ter z njim posnel veliko izjemnih plošč. S poustvaritvijo dela njegovega opusa se je na odru ljubljanske Drame na začetku oktobra začela nova sezona cikla Ars in Drama. Pripovedovanje Jožeta Privška o njegovem življenju in delu je nastalo leta 1984.


21.10.2023

Ciril Horjak

Risar stripov in ilustrator Ciril Horjak je pred kratkim objavil stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja, na ljubljanskem gradu pa je do 5. novembra na ogled razstava njegovih karikatur za sobotno prilogo časnika Večer z naslovom Selekcija. Njegove karikature za Večer so natančni in vizualno sugestivni komentarji sodobnega sveta, njegov Ubu spoštuje črko in duha Jarryjevega teksta, in potem so tu še umetnikovi avtorski stripi (na primer Ride, 2003) in projekti, pri katerih je s pomočjo stripa izobraževal različne kolektive, društva, organizacije. Horjak je tako avtor stripa, njegov ambasador in tudi analitik (o Hinku Smrekarju pripravlja doktorsko disertacijo) ter še marsikaj. V pogovoru z Markom Goljo pove marsikaj o sebi, pa tudi o svojem psevdonimu dr. Horowitz. Nikar ne zamudite oddaje Naši umetniki pred mikrofonom.


14.10.2023

Avgust Ipavec: "Vse na svetu je lahko glasba."

3. oktobra je na Dunaju preminil Avgust Ipávec slovenski skladatelj in duhovnik, star dvainosemdeset let. Ustvaril je več vokalno-instrumentalnih del, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe, v katere je poleg orkestra vključeval tudi zbore, soliste in recitatorje. Med njimi so Tolminska maša za orkester, mešani in otroški zbor, oratorij za orkester, zbor in soliste ter otroški zbor Križev pot ter Balada za orkester, solo sopran in otroški glas. Njegovo zadnje oratorijsko delo je simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo je posvetil spominu na trpljenje med prvo svetovno vojno in na žrtve soške fronte. Krstno so jo izvedli leta 2016 na Sveti Gori v okviru festivala Kogojevi dnevi. Leta 2018 mu je takratni predsednik republike Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini, pred tem je prejel tudi zlati častni znak Republike Avstrije. Ob podelitvi medalje je Polona Gantar Avgusta Ipavca povabila pred mikrofon.


07.10.2023

Rado Likon, direktor fotografije: "Najpomembnejša je svetloba. Jaz pa pravim, da so zelo pomembne tudi sence."

Letošnjo nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejme direktor fotografije Rado Likon. Direktor fotografije je bil pri več kot 70 filmih – celovečercih, kratkih filmih, dokumentarcih in na televiziji. Je cenjen pedagog, sodeluje pa tudi pri restavriranju in digitizaciji slovenskih filmov ter s tem pomembno prispeva k ohranjanju slovenske filmske dediščine. Z Radom Likonom se je o njegovi ustvarjalni poti, ki jo je začel na praški šoli za film, fotografijo in televizijo FAMU, pogovarjal Urban Tarman.


28.09.2023

Režiser Aleš Jan

1.oktobra praznuje režiser Aleš Jan osemdeset let. Poklic mu je bil tako rekoč položen v zibelko. Njegov ustvarjalni opus obsega velikansko število gledaliških in radijskih režij. Režiral je radijske igre za otroke in odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949. Kot režiser je sodeloval tudi z mnogimi tujimi radijskimi postajami. Pred petimi leti je napisal in objavil knjigo SLIŠATI SLIKO, VIDETI ZVOK – Zgodovina radijske igre v Sloveniji. Vzporedno z radijskim delom je doslej režiral v mnogih slovenskih gledališčih, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo; od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do upokojitve predava radijsko igro in gledališko režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Aleš Jana je leta 2013 pred mikrofon povabila Staša Grahek.


21.09.2023

Marjanca Jemec Božič: "Moje slike so polne življenja"

Marjanca Jemec Božič, slovenska ilustratorka, je 16. septembra dopolnila 95 let. Ob tem jubileju je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Čebelica izšla judovska pravljica z naslovom Pravljica o modrem plaščku z njenimi ilustracijami. Mnoge izmed številnih knjig, ki jih je ilustrirala, so bile objavljene v tujini. Poleg tega, da je Marjanca Jemec Božič ena vodilnih slovenskih ilustratorjev, je sodelovala tudi na mnogih skupinskih razstavah, za seboj pa ima več kot 20 samostojnih razstav. Dobila je več domačih in tujih nagrad. Zumetnico se je pogovarjala Vida Curk.


16.09.2023

Režiser Jane Kavčič: Posneti film ni nobena učenost. Narediti dober film pa je zelo, zelo težko

Jane Kavčič je bil slovenski filmski režiser, ki se je rodil pred stotimi leti. V marsičem je oral ledino slovenskega filma. Študiral je arhitekturo, vendar je študij prekinil zaradi vojne. Po osvoboditvi je najprej delal kot scenarist, potem pa kot režiser tako pri filmu kot televiziji in radiu. Pisal je radijske igre in, kot pripoveduje v intervjuju z Ingrid Kovač Brus leta 2000, je realiziral takrat tudi žanrske filme, na primer kriminalke in znanstvene fantastike. Skupaj z Jožetom Galetom pa je bil najizrazitejši avtor slovenskih mladinskih filmov, pa naj tu omenimo vsaj Srečo na vrvici in Učna leta izumitelja polža. Leta 2005 je Jane Kavčič prejel od predsednika Janeza Drnovška odlikovanje Zlati red za zasluge.


08.09.2023

Uroš Zupan, šestdesetletnik: "Pomembno je, da ima pesem neko arhitektoniko, strukturo."

25. avgusta je Uroš Zupan, pesnik, esejist in prevajalec, dopolnil šestdeset let. Rojen kot Trboveljčan, je že od študijskih let naprej Ljubljančan. Je eden izmed najvidnejših literarnih ustvarjalcev ta hip. Avtor petnajstih pesniških zbirk, ki so mu prinesle vse najvidnejše slovenske nagrade za pesnjenje ter dvanajstih knjig esejev – lani je za zbir esejev Znamenja v kroženju prejel Rožančevo nagrado – je tudi prevajalec iz angleščine, srbščine in hrvaščine. V tujini je prejel številna priznanja, leta 2016 nagrado Wislawe Szymborske. Takrat se je z Urošem Zupanom pogovarjal Marko Golja


31.08.2023

Slikar Janez Bernik: "Ustvarjanje je sla in slast, želja in potreba."

Spominjamo se slikarja, akademika Janeza Bernika. Šestega septembra pred devetdesetimi leti se je umetnik rodil v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav po nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski likovni umetnik, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo, verjetno manj znano pa je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Umrl je 15. julija 2016. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk.


23.08.2023

Ciril Bergles: "Poezija je sprava z življenjem, pomiritev."

Mineva deset let od smrti pesnika, prevajalca in esejista Cirila Berglesa. Rodil se je julija 1934 v Repčah pri Ljubljani. Leta 1960 je diplomiral iz slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je kot učitelj in ravnatelj delal na raznih šolah in gimnaziji v Ljubljani. Ciril Bergles je leta 1984 izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Na poti v tišino in istega leta še Vaje za svetlobo – in vse do smrti je redno objavljal svojo poezijo. Veliko je tudi prevajal, predvsem poezijo španskih, portugalskih in južnoameriških avtorjev, izbral in uredil je antologijo Sodobna španskoameriška poezija, objavil je številne članke in eseje o književnosti ter kot avtor in prevajalec sodeloval tudi v literarnem programu našega radia. Leta 1998 je na povabilo uredništva Arsa razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pa o svojem posebnem odnosu do poezije.


18.08.2023

Pavel Medvešček: "Življenje je tako, da imamo dobro in slabo, lepo in grdo, veselo in žalostno."

Obujamo spomin na življenje in delo Pavla Medveščka, novogoriškega slikarja, grafika, oblikovalca, publicista in zbiralca ljudske dediščine. Rodil se je pred 90. leti, umrl pa leta 2020. Pogovor z vsestranskim ustvarjalcem je leta 2003 pripravila Tatjana Gregorič. Na fotografiji je Pavel Medvešček v svojem ateljeju. Fotografija je iz arhiva družine Medvešček.


11.08.2023

Meta Krese: "Pri migrantih, beguncih, prebežnikih ne gre za številke - gre za osebne zgodbe."

Meta Krese sodi med najvidnejše slovenske fotografe. Uveljavila se je kot novinarka in fotografinja pri različnih časopisih in revijah, s fotografijami je opremila več knjig in je avtorica dveh monografij o fotografiji. Teme, ki jo zanimajo, so večinoma družbeno zaostrene - v središče postavlja predvsem ljudi, ki so tako ali drugače zapostavljeni. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena pregledna razstava z naslovom Ste prišli, da boste ostali?, ki se osredotoča na zgodbe migrantov. O razstavi in predvsem o njenem delu se z Meto Krese pogovarja Aleksandra Saška Gruden.


04.08.2023

In memoriam Dare Valič

V 83. letu starosti je umrl igralec Dare Valič. V izjemni igralski karieri je ustvaril več kot 110 gledaliških vlog, predvsem v ljubljanski Drami, igral je na filmu in televiziji, v radijskem arhivu hranimo neštevilne radijske igre, v katerih je nastopil. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, leta 2016 tudi najvišje priznanje, ki ga lahko prejme slovenski igralec: Borštnikov prstan. Takrat se je z Daretom Valičem pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: BoBo


26.07.2023

Pesnik Peter Levec

Ob 100. obletnici njegovega rojstva Pesnik Peter Levec se je rodil 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju, umrl je tik pred letom 2000. Pesniti je začel že kot dijak in prve pesmi objavil v Mladem jutru. V njegovo življenje in pesnjenje je zarezala okupacija, mobilizacija, nato se je pridružil partizanom. in vojna. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, nato je delal v kulturnem uredništvu Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Nato je vse do upokojitve služboval na Cankarjevi založbi. Pisal je tudi razne ocene in polemične članke, pa tudi prevajal poezijo in prozo. Peter Levec je objavil tri pesniške zbirke in sicer: Koraki v svobodo leta 1945, Zeleni val leta 1954 in Brezkončni marec leta 1971. Za to zbirko je prejel nagrado Prešernovega sklada.


Stran 1 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov